Med družbenim in individualnim - slovenska in slovaška kratka proza po letu 1989

Povzetek

V sodobni slovenski in slovaški kratki prozi se vloga zgodovine kaže na več načinov: kot tematizacija zgodovinskega spomina, torej dojemanje in upodobitev preteklosti, in kot vprašanje, v kolikšni meri posameznika zaznamujeta prostor in čas. Pavel Vilikovsky v kratkih zgodbah Romeo iz epohe socializma (Romeo z epohy socialistického realizmu, 1989) in Vse, kar vem o srednjeevropejstvu (Všetko, čo viem o stredoeuropanstve, 1989) prikazuje nekatere ustaljene in prenovljene upodobitve preteklosti, kjer majhne, intimne zgodbe beremo z empatijo, ironična dimenzija pa je prisotna pri temah nacionalne oz. kulturne identitete. Jančarjevi noveli Augsburg (1994) in Joyceov učenec (1998) govorita o nemoči posameznika v vrtincu zgodovine, nedojemljivosti sveta izključno z razumom in odsotnosti enega smisla ali celovitega pogleda na svet.

Ključne besede

slovenska književnost;slovenski pisatelji;slovaška književnost;slovaški pisatelji;kratka proza;zgodovina;primerjalne študije;1989-;Jančar;Drago;1948-;Vilikovský;Pavel;1941-;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2010
Tipologija:	1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
UDK:	821.163.6-32.09:821.162.4-32.09"1989/20"
COBISS:	44034658
Št. ogledov:	5
Št. prenosov:	0
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	In contemporary Slovene and Slovak short prose, the role played by history is reflected in different ways: through the realisation of historical memory - that is, as the perception and representation of the past - and also by asking to what extent an individual is determined by time and space. In his short stories Rómeo z epochy socialistického realizmu (A Socialist-Realist Romeo, 1989) and Všetko, čo viem o stredoeurópanstve (Everything I Know about Central Europeanism, 1989) Pavel Vilikovsky depicts certain received and renewed representations of the past in small, intimate stories which can be read with empathy, whereas an ironic dimension dwells in some themes addressing national or cultural identities. Jančar's novellas Augsburg (1994) and Joyceov učenec (Joyce's Pupil, 1998) portray the powerlessness of the individual in the maelstrom of history; that is, our inability to comprehend the world solely through rational thought, and the absence of only one signification, one all-encompassing world view.
Sekundarne ključne besede:	slovene literature;Slovene writers;Slovak literature;Slovak writers;short story;short narrative prose;history;comparative studies;1989-;
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	Str. 269-274
ID:	19975905