magistrsko diplomsko delo
Nina Jasenc Lenček (Avtor), Miha Hafner (Mentor)

Povzetek

Nevroznanost je naravoslovna veda, ki preučuje različne vidike delovanja možganov, kot so kognicija, vedenje in čustva, ter kako so ti povezani s strukturo in aktivnostjo možganov. V zadnjih nekaj desetletjih se nevroznanost bolj izrazito prepleta tudi s kazenskim pravom, njena implementacija v kazenski postopek pa odpira pomembna vprašanja glede dometa privilegija zoper samoobtožbo, ki je v demokratičnih državah široko priznan kot eden izmed temeljev poštenega kazenskega postopka. Med pravnimi ureditvami po svetu ni jasnega konsenza glede tega, ali dokaze, pridobljene s pomočjo sodobnih metod preučevanja možganov, kategoriziramo kot telesni ali testimonialni dokaz in ali so tovrstni dokazi sploh dopustni. Njihova morebitna uporaba v kazenskem postopku zahteva premišljeno obravnavo in uravnotežen pristop, da se zagotovi spoštovanje pravic posameznikov v kazenskem postopku.

Ključne besede

privilegij zoper samoobtožbo;nevroznanost;kazenski postopek;možgansko slikanje;testimonialni dokaz;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL PF - Pravna fakulteta
Založnik: [N. Jasenc Lenček]
UDK: 343.131(043.2)
COBISS: 170235395 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 116
Št. prenosov: 36
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: The Privilege against Self-Incrimination in Relation to Neuroscience-related Evidence
Sekundarni povzetek: Neuroscience is a natural science that studies various aspects of brain function, such as cognition, behaviour, and emotions, and how these are related to the structure and activity of the brain. In recent decades, neuroscience has become increasingly intertwined with criminal law. Its implementation in the criminal procedure raises important questions regarding the scope of the privilege against self-incrimination, which is widely recognised in democratic states as one of the cornerstones of a fair criminal procedure. There is no clear consensus among jurisdictions worldwide on whether evidence obtained through modern methods of brain investigation should be categorized as physical or testimonial evidence, and whether such evidence is admissible at all. The potential use of such evidence in criminal procedure requires careful consideration and a balanced approach to ensure the respect for individuals' rights in the criminal procedure.
Sekundarne ključne besede: privilege against self-incrimination;neuroscience;criminal procedure;brain imaging;testimonial evidence;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Pravna fak.
Strani: II, 47 f.
ID: 20202185