Povzetek

Avtorica v prispevku predstavi idejo o tem, da jezikovna politika v kon.ni fazi temelji na jezikovni kulturi, tj. sklopu vedenja, predvidevanj, kulturnih oblik, predsodkov, sistemov ljudskih verovanj, odnosov, stereotipov, načinov razmišljanja o jeziku in na religiozno-zgodovinskih okoliščinah, povezanih z določenim jezikom. To je razlog, zakaj morajo načrtovalci jezika upoštevati zgodovino oblikovanja knjižnega jezika, zlasti nedavno zgodovino, kot neizogiben del dejanske rabe jezika, ki izvira iz jezikovne kulture. V tem oziru je hrvaški primer še posebej nazoren, ker jasno kaže na to, da gre lahko jezikovna skupnost, ki temelji na komunikaciji, svojo pot, medtem ko gre lahko skupnost knjižnega jezika, ki temelji na tradicionalni jezikovni kulturi, po drugi poti. Poleg tega ta zgled ka.e tudi na to, da skupnost knjižnega jezika temelji na jezikovni kulturi oz. literarnih tradicijah, ki so hkrati zamišljene in zgodovinsko utemeljene. Ker tega ljudje, ki so predstavljali javno jezikovno politiko po razpadu Jugoslavije, niso prepoznali, številne predlagane spremembe niso bile razumljene in sprejete.

Ključne besede

literary language;Slovene;Croatian;language policy;language planning;language culture;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.08 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
UDK: 811.163.42'26'27:811.163.6'26'27
COBISS: 45407330 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 5
Št. prenosov: 0
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni povzetek: The author presents the idea that language policy is ultimately grounded in linguistic culture, that is, the set of behaviours, assumptions, cultural forms, prejudices, folk belief systems, attitudes, stereotypes and ways of thinking about language, as well as the religious-historical circumstances associated with that particular language. For that reason, the history of literary language formation, especially the recent history, has to be taken into account by language planners as a necessary part of actual language usage grounded in linguistic culture. In this respect, the Croatian example is especially illuminating because it clearly shows that a language community based on communication may follow its own path, while the literary language community based on a traditional linguistic culture may go a different way, but also that the literary language community is based on a linguistic culture and traditions which are at the same time imagined and historically justified. Since this was not recognised by those who represented overt language policy after the break-up of Yugoslavia, many changes that were proposed missed the point and were not accepted.
Sekundarne ključne besede: slovenščina;hrvaščina;srbohrvaščina;sociolingvistika;jezikovna politika;jezikovno načrtovanje;jezikovna kultura;
Vrsta dela (COBISS): Članek v reviji
Strani: Str. 307-313
ID: 20461664
Priporočena dela:
, ni podatka o podnaslovu
, ni podatka o podnaslovu
, zorenje jezikovne skupnosti 1919-2019