Industrijska dediščina za regenerativno prihodnost

idejna zasnova prilagojene ponovne uporabe območja tovarne Keramične industrije Liboje

Povzetek

Naloga izpostavlja potencial opuščenih industrijskih območij za regenerativno prihodnost s programom prilagodljive ponovne rabe. Uvodoma je predstavljen termin regeneracijska prihodnost in pomen ohranjanja dediščine kot njen ključen del. Zaradi pomena lokalne politike in gospodarstva je najprej analiziran širši kontekst, in sicer območje občine Žalec, kjer je predstavljen preplet industrijskega razvoja z razvojem mesta. Tu govorim o pomenu lokalnega gospodarstva in družbeni vpetosti. Takšen primer je Keramična industrija Liboje v Kasazah. Skoraj 200 let je bila keramika del vsakdana prebivalcev Liboj in Kasaz, ki so jo oblikovali. Konec osemnajstega in v začetku devetnajstega stoletja so bile Liboje in Kasaze zaradi keramične umetnosti postavljene na svetovni zemljevid. Tovarna je živela s krajem, danes pa je v večji meri opuščena in podlega propadanju. V magistrskem delu, na podlagi metodologije Icomos Avstralija, listina Burra, 2013, Brand, S., 1994 ter Kuipers, M. in de Jonge, W., 2017, opredelim vrednotenje in pomen tovrstnih območij. Temelj je v razumevanju pomena in vpliva območja. Sledi načrt upravljanja, v katerem je razdelan program centra ponovne rabe gradbenih odpadkov in medgeneracijskega centra. Program vzpostavlja aktualno in potrebno shemo predelave in ponovne uporabe gradbenih odpadkov, na drugi strani pa z medgeneracijskim povezovanjem obuja del keramične obrti, ki bo ohranila del tradicije in situ. Tretji steber ohranjanja pa je upravljanje, ključen del, ki se lahko vzpostavi in deluje z dobro osnovo prvih dveh točk. Podrobna in široka analiza območja, razumevanje pomena in jasna programska opredelitev so temelji upravljanja in regeneracije območja za regenerativno prihodnost. Ljudje ustvarjajo industrijo, industrija oblikuje kraj, kraj oblikuje družbo!

Ključne besede

magistrske naloge;arhitektura;regenerativna prihodnost;nesnovna dediščina;center ponovne uporabe;gradbeni odpadki;prilagodljiva ponovna uporaba;keramična industrija;Liboje;Žalec;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2023
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL FA - Fakulteta za arhitekturo
Založnik:	[G. Žgank]
UDK:	725(497.4)(043.2)
COBISS:	179513603
Št. ogledov:	65
Št. prenosov:	25
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Industrial heritage for regenerative future
Sekundarni povzetek:	The work highlights the potential of abandoned industrial sites for a regenerative future through a programme of adaptive reuse. It introduces the term regenerative future and the importance of heritage conservation as a crucial part of it. Due to the importance of local politics and economy, the wider context is analyzed first, in particular the area of the municipality of Žalec, where the interplay between industrial and urban development is presented. I introduce the importance of the local economy and social involvement. The ceramics industry in Liboje is such an example. For almost 200 years, ceramics have been part of the daily life of the people of Liboje, who have shaped it. At the end of the eighteenth and beginning of the nineteenth centuries, Liboje was put on the world map for its ceramic art. The factory lived with the town, but today it is largely abandoned and in a state of decay. In my master work, on the basis of the methodology of Icomos Australia, Burra Charter, 2013, Brand, S., 1994, Kuipers, M. and de Jonge, W., 2017, I define the valuation and significance of such sites. The base is in understanding the significance and impact of the site. This is followed by a management plan which sets out the programme for the re-use centre for construction waste and the intergenerational centre. The programme establishes an up-to-date and necessary scheme for the recovery and re-use of construction waste and, on the other hand, revives a part of the ceramic craft through intergenerational networking, which will preserve part of the tradition in situ. The third pillar of conservation is management, a key element that can be set up and function with a strong basis of the first two points. A detailed and wide analysis of the site, an understanding of its significance and a clear programming definition are the basis of the management and regeneration of the site for a regenerative future. People shape industry, industry shapes a place, a place shapes a society!
Sekundarne ključne besede:	regenerative future;intangible heritage;municipality of Žalec;ceramics industry Liboje;reuse centre of construction waste;adaptive reuse;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Fak. za arhitekturo
Strani:	139 str., [8] str. pril.
ID:	21789277