Selflessness

ǂan ǂinternational comparative analysis of a much-needed public value

Christina W. Andrews (Avtor), Michiel S. de Vries (Avtor)

Povzetek

The purpose of this paper is to investigate how selflessness is to be measured and how it is to be explained. Adopting an innovative approach to measure selflessness, we assess its prevalence in different regions across the world. We also investigate the factors that explain its emergence and how they interact in predicting it. The level of selflessness differs significantly across the world. Considering the factors predicting it, we find that the likelihood of an individual exhibiting selflessness largely depends on the region they live in. Workplace also plays a crucial role – in OECD countries, working in the public sector increases the propensity for selflessness, but it has the opposite effect in Africa. The research design involves a multivariate analysis of data from the World Values Survey using both straight-forward regression analyses and binary logistic regression. The main findings show that the impact of factors traditionally considered important, such as religious affiliation and employment in the public, private, or not-for-profit sectors, varies across regions. These region-specific interaction effects are seen, for instance, in the influence of one’s workplace on their propensity for selflessness. Public sector employees are significantly more likely to be selfless than their private sector counterparts. However, while working in the public sector increases the likelihood of being selfless in OECD countries, this relationship is reversed in Africa. In previous academic studies, little attention was paid to such interaction effects and the impacts of religious affiliation, public sector employment, gender, etc. were assumed to be stable all over the world. This study shows otherwise. As per practical implications, the results of our analyses suggest that research on values needs to be contextualized. This is particularly important when research aims at offering advice to practitioners. Our investigation has shown that the same factors that enhance selflessness in one part of the world may decrease its presence in other regions. A one-size-fits-all approach is therefore not adequate.

Ključne besede

public values;selflessness;comparative analysis;interaction effects;regional impact;

Podatki

Jezik:	Angleški jezik
Leto izida:	2023
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL FU - Fakulteta za upravo
UDK:	35:17.026.1
COBISS:	178353667
ISSN:	2591-2240
Št. ogledov:	6
Št. prenosov:	0
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Slovenski jezik
Sekundarni povzetek:	Namen tega prispevka je proučiti način za merjenje in razjasnitev pojma nesebičnost. Z uporabo inovativnega pristopa k merjenju nesebičnosti ocenjujemo njeno prisotnost v različnih regijah po svetu. Raziskujemo tudi dejavnike, ki prispevajo k njenemu pojavu, in njihov medsebojen vpliv pri napovedovanju njene prisotnosti. Stopnja nesebičnosti se po svetu precej razlikuje. Tako ugotavljamo, da na verjetnost, da bo posameznik izkazoval nesebičnost, močno vpliva regija, v kateri prebiva, pomembno vlogo pa ima tudi delovno mesto – v državah OECD delo v javnem sektorju povečuje nagnjenost k nesebičnosti, v Afriki pa je ravno nasprotno. Zasnova raziskave vključuje multivariatno analizo podatkov iz Svetovne raziskave vrednot, pri čemer uporablja enostavne regresijske analize in binarno logistično regresijo. Glavne ugotovitve kažejo, da se vpliv dejavnikov, ki tradicionalno veljajo za pomembne, kot sta verska pripadnost in zaposlitev v javnem, zasebnem ali neprofitnem sektorju, med posameznimi regijami razlikuje. Interakcijski učinki, značilni za posamezno regijo, se kažejo na primer pri vplivu delovnega mesta na nagnjenost k nesebičnosti. Zaposleni v javnem sektorju bodo precej bolj verjetno nesebični kot njihovi kolegi v zasebnem sektorju, toda medtem ko delo v javnem sektorju povečuje verjetnost nesebičnosti v državah OECD, je v Afriki ravno obratno.V prejšnjih akademskih študijah je bilo takšnim interakcijskim učinkom posvečeno le malo pozornosti. Prevladovala je domneva, da je vpliv verske pripadnosti, zaposlitve v javnem sektorju, spola itd. po vsem svetu enak. Ta študija pa dokazuje nasprotno.Kar zadeva praktične posledice, rezultati naših analiz kažejo, da je predvsem pomembno, da so raziskave o vrednotah kontekstualizirane. To še posebej velja, kadar želimo svetovati izvajalcem na določenem področju. Naša raziskava je pokazala, da lahko isti dejavniki, ki krepijo nesebičnost v enem delu sveta, zmanjšajo njeno prisotnost v drugih regijah, zato univerzalen pristop nikakor ni ustrezen.
Sekundarne ključne besede:	javne vrednote;nesebičnost;primerjalna analiza;interakcijski učinki;regionalni vpliv;
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	str. 7-28, 165
Letnik:	ǂVol. ǂ21
Zvezek:	ǂno. ǂ2
Čas izdaje:	nov. 2023
DOI:	10.17573/cepar.2023.2.01
ID:	21923959