diplomsko delo - univerzitetni študij
Povzetek
Za ovrednotenje prilagodljivosti in ustreznosti kondenzacijskega sušenja za manjše lesne obrate smo sušili smrekovino, bukovino in hrastovino iz svežega stanja do končne vlažnosti 10 %. Primerjali smo čase in hitrosti sušenja, kakovost posušenega lesa, vlažnostne gradiente in sušilne napetosti ter porabo energije. Pri smrekovini smo na začetku sušenja zaznali vlažnostni gradient okoli 3,5 %/cm, ki se je nato še nekoliko povečal, na koncu pa padel do sprejemljive vrednosti. Začetne vlažnosti pri bukovini so bile različne med beljavo in rdečim srcem. Vlažnostni gradient je bil na začetku več kot 5 %/cm, proti koncu sušenja pa je bil minimalen. Med sušenjem so se pojavile manjše razpoke, ki pa niso vplivale na končno kakovost osušenega lesa. Začetni prerez hrastovine je pokazal homogeno razporeditev vlažnosti, vendar se je po začetku sušenja vlažnostni gradient močno povečal, kar je vodilo v notranje razpoke in satavost; po koncu sušenja pa je les ostal zaskorjen. Najkrajši čas sušenja smo dosegli pri smrekovini (333h), najdlje pa smo sušili hrastovino (2617h). Za 1m3 sušenja smrekovine smo potrošili 533 kWh energije, za isto količino hrastovine pa kar 4481 kWh električne energije.
Ključne besede
les;sušenje lesa;kondenzacijsko sušenje;učinkovitost;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2012 |
Izvor: |
Ljubljana |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UL BF - Biotehniška fakulteta |
Založnik: |
[S. Tomazin] |
UDK: |
630*847 |
COBISS: |
2073737
|
Št. ogledov: |
1103 |
Št. prenosov: |
321 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Suitability of dehumidifying drying for smaller joiner workshops |
Sekundarni povzetek: |
To evaluate the adaptability and suitability of dehumidifying drying for smaller joiner workshops spruce, beech and oak wood was dried from a fresh state to the end moisture content of 10 %. During the drying processes the times and speeds of drying, the quality of dried wood, the moisture gradients, the drying stresses and the consumption of energy were compared. Spruce wood moisture gradient of around 3.5 %/cm first increased a little, then it decreased to an acceptable value. The starting values of moisture content of beech sapwood were different from those of heartwood. The moisture gradient was more than 5 %/cm at the beginning and minimal at the end. During the process smaller cracks appeared. The oak wood showed a homogeneous distribution of moisture content, however, after the beginning of drying the moisture gradient increased vastly, which leaded to the interior cracks and honey-combing; so after the drying wood remained encrusted. We achieved the shortest time of drying with the spruce (333h), and the longest with the oak (2617h) wood. To dry 1 m3 of spruce wood we spent 533 kWh of energy, and for the same amount of oak wood as much as 4481 kWh of electrical energy was needed. |
Sekundarne ključne besede: |
wood;wood drying;dehumidifying drying;efficiency; |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Oddelek za lesarstvo |
Strani: |
IX, 49 f. |
Ključne besede (UDK): |
applied sciences;medicine;technology;uporabne znanosti;medicina;tehnika;agriculture and related sciences and techniques;forestry;farming;wildlife exploitation;kmetijstvo ter sorodne vede in tehnologije;forestry;gozdarstvo;forest products and their utilization;gozdni proizvodi in njihova uporaba; |
ID: |
22230 |