primerjava slovenskega in francoskega prava
Povzetek
V magistrskem delu sem obravnavala vprašanje vročanja pisanj v pravdnem postopku skozi prizmo slovenskega in francoskega pravnega sistema. Vročitev predstavlja elementarno dejanje pravdnega postopka, v katerem se odloča o pravicah in pravnih interesih strank. Stranki mora biti zagotovljena seznanitev s procesnimi dejanji sodišča in nasprotne stranke ter omogočena uveljavitev načela kontradiktornega postopka, kar zagovarja tako prvi kot drugi pravni sistem. Magistrsko delo sem zato začela z obravnavo pomena načela kontradiktornosti za postopek ter primerjala njegovo pojmovanje v okviru slovenskega pravnega sistema, francoskega pravnega sistema ter na ravni Evropske kovencije človekovih pravic. V drugem delu magistrskega dela sem se nato podrobneje posvetila analizi posamičnih institutov vročanja. Tako prvi kot drugi sistem posamezna vprašanja urejata na podoben način, z manjšimi odstopanji, kot v primeru odklonitve sprejema pisanja, neznanega naslova ter nadomestne vročitve. V okviru nadomestne vročitve sem ugotovila, da francoski sistem precej poudarja osebno vročitev. Šele ko so izčrpane vse možnosti za osebno vročitev pisanja, je možno nadaljevati z nadomestno vročitvijo. Največja razlika med sistemoma pa je v osebi, ki pisanje vroča. V slovenskem sistemu je glavni vročevalec Pošta Slovenije, medtem ko francoski pravdni postopek ločuje med pojmoma splošno obveščanje ter vročanje, pri čemer se slednji izraz uporablja izključno za zasebnega vročevalca, tako imenovanega commissaire de justice. Zato sem v okviru tega poglavja raziskala ureditev vročitve pisanj po francoskem vročevalcu in slovenskem detektivu, morebitne podobnosti ter razlike. Celotno delo in analizo posameznih institutov z namenom njihovega razumevanja skozi prakso spremljajo tudi primeri iz sodne prakse.
Ključne besede
vročanje;pravdni postopek;Zakon o pravdnem postopku;kontradiktorni postopek;vročanje po detektivu;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2023 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UL PF - Pravna fakulteta |
Založnik: |
[A. Radujko] |
UDK: |
347.9(043.2) |
COBISS: |
185444355
|
Št. ogledov: |
118 |
Št. prenosov: |
23 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Service of process in litigation: a comparison of Slovenian and French law |
Sekundarni povzetek: |
In my master’s thesis I wrote about the service of documents in legal proceedings through the prism of the Slovenian and French legal systems. Service of process is an elementary act of the litigation process in which the rights of the parties are decided upon. The party must be given the knowledge of the procedural acts of the court and of the opposing party, and must be able to invoke the principle of an adversarial procedure, which is upheld by both legal systems. I therefore began my master’s thesis by examining the meaning of the adversarial principle for the proceedings and compared its conception in the context of the Slovenian legal system, the French legal system and in the European Convention of Human Rights. In the second part of the master’s thesis, I analysed in more detail the individual issues within the service of process. Both the first and the second system regulate individual issues in a similar way, with minor differences, such as regarding the refusal to accept a document, the unknown address, and substituted service. In the context of substituted service, I have found that the French system places a big emphasis on personal service. Therefore, only when all possibilities of personal service have been exhausted is it possible to proceed with substituted service. The biggest difference between the two systems is, however, the person serving the documents. In the Slovenian system, the documents are served by the Post of Slovenia, whereas the French system distinguishes between the concept of general notification and the concept of service, a term reserved exclusively for a private person serving the documents, the so-called commissaire de justice. For better understanding, the analysis of the different issues is accompanied, throughout the thesis, by examples from case law. |
Sekundarne ključne besede: |
Code de procédure civile;commissaire de justice;signification;notification;signification de l'acte;Univerzitetna in visokošolska dela; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Konec prepovedi (OpenAIRE): |
1970-01-01 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Pravna fak. |
Strani: |
48 f. |
ID: |
22331038 |