magistrsko delo

Povzetek

Prednosti informacijske družbe nastajajo za ceno vse večje odvisnosti od podatkov. To ustvarja napetosti med ekonomskimi interesi, varstvom zasebnosti in javne varnosti. Čeprav podatki spodbujajo digitalno gospodarstvo in ustvarjanje čezmejne vrednosti, vplivajo tudi na razmerja moči med državami in drugimi mednarodnimi akterji. Kot odgovor na takšno stanje so se pojavile različne aktualne politike lokalizacije ter regulacije podatkov, ki obravnavajo podatkovne ekosisteme in odmerjajo vplive deležnikov v kontekstu digitalne suverenosti. Pod pojmom »digitalna suverenost« se že leta odvija širok družbeni diskurz. Že bežen pogled na nešteto tujih akterjev, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, razkriva različne poglede na to vprašanje in še vsaj toliko različnih ciljev. Razširitev razumevanja tega pojma, ki še ni jasno opredeljen, je predpogoj za nadaljnjo razpravo in s tem zlasti za zagotovitev, da bo digitalna suverenost končno razumljena in dosežena za vse vpletene. V državah Evropske unije se trenutno postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo odvisnost od tehnologij iz ZDA in Kitajske trajno vplivala na državno suverenost. Koncept digitalne suverenosti predstavlja prizadevanja EU, da bi nadomestila primanjkljaje v preteklih desetletjih, ki so jih povzročila neustrezna umestitev Evrope kot lokacije za razvoj programske in strojne opreme. Avtokratske države uporabljajo pot digitalne avtarkije, ZDA pa pot liberalizacije in visoke stopnje odprtosti. Po drugi strani pa imamo v EU visoko stopnjo varstva človekovih pravic, varovanja podatkov in liberalnih vrednot, ki so se razvijale skozi stoletja, kar je imelo pomembno vlogo pri manj izrazitem digitalnem razvoju. Pot evropskih držav do večje digitalne suverenosti je bila politično obravnavana kot »akcijski program«, vendar še zmeraj ni enotnega razumevanja ali opredelitve, kaj natančno pomeni digitalna suverenost, kje je EU in s tem tudi posamezna evropska država. Delo najprej vsebuje kratek zgodovinski pregled konceptualne vsebine, zadevnih akterjev in zakonodajnega stanja, nato pa razčleni razsežnosti, prednosti in trenutne omejitve koncepta digitalne suverenosti.

Ključne besede

digitalna suverenost;tehnološka suverenost;strateška avtonomija;enotni digitalni trg EU;podatkovna strategija;digitalizacija;digitalna preobrazba;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: FDŠ - Fakulteta za državne in evropske študije
Založnik: [Z. Marinič]
UDK: 34(043.2)
COBISS: 181443075 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 369
Št. prenosov: 35
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: The dilemma of digital sovereignty in the European Union
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Fak. za državne in evropske študije
Komentar vira: Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija; Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 17. 1. 2024;
Strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (121 str.))
ID: 22427602