diplomsko delo
Povzetek
Uvod: Kompleksno gibanje komolčnega sklepa, zlasti pri ponavljajočih se gibih, poveča
možnost okvar komolčnega sklepa. Med pogoste okvare komolčnega sklepa spadajo
pretrganje kite mišice biceps brachii, lateralni epikondilitis in nestabilnost medialnega ter
lateralnega kolateralnega ligamenta. Podatki za diagnostično natančnost manualnih testov
za prepoznavanje okvar komolčnega sklepa so v literaturi nasprotujoči. Z izbiro dovolj
diagnostično natančnega manualnega testa se je mogoče izogniti nepotrebnemu
obremenjevanju pacienta, zamujanju z diagnozo in odvečnim stroškom pri opravljanju
dodatnih diagnostičnih preiskav. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda
literature predstaviti merske lastnosti diagnostičnih manualnih testov za prepoznavanje
okvar komolčnega sklepa. Metode dela: Iskanje literature je potekalo preko spletnih virov
v podatkovnih zbirkah PubMed, PEDro in Google Scholar ter s posameznim iskanjem v
referencah že objavljenih pregledov literature. Kombinacije iskalnih ključnih besed v
angleškem jeziku, ki so bile uporabljene so naslednje: elbow joint, physical examination of
the elbow, diagnostic accuracy, testing, manual test, validity, specificity, sensitivity.
Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih devet raziskav, v katerih so avtorji
proučevali lastnosti diagnostičnih manualnih testov za prepoznavanje okvar komolčnega
sklepa. Diagnostična natančnost je bila ocenjena na podlagi rezultatov občutljivosti,
specifičnosti, pozitivne in negativne napovedne vrednosti ter pozitivnega in negativnega
razmerja verjetnosti. Pri prepoznavanju popolnih pretrganj kite mišice biceps brachii se je
kot najbolj diagnostično natančen izkazal test pasivne pronacije podlakti, za delno pretrganje
kite mišice biceps brachii nobeden izmed testov zaradi prenizke občutljivosti ni primeren za
klinično rabo. Pri prepoznavanju lateralnega epikondilitisa ima najboljšo diagnostično
natančnost dinamični test moči prijema. Kot najbolj diagnostično natančen test za
prepoznavanje nestabilnosti medialnega kolateralnega ligamenta se je izkazal stresni valgus
test v gibanju, za prepoznavanje nestabilnosti lateralnega kolateralnega ligamenta pa
posterolateralni rotacijski predalčni test. Razprava in zaključek: Diagnostična natančnost
manualnih testov je precej variirala med posameznimi okvarami komolčnega sklepa. Med
vsemi analiziranimi testi je imel najboljše rezultate občutljivosti in specifičnosti
posterolateralni rotacijski predalčni test. Pri nekaterih raziskavah je za vrednotenje
diagnostične natančnosti manjkal podatek o specifičnosti, omejitve so bile tudi majhno
število in pristranska izbira preiskovancev, precenjena pozitivna napovedna vrednost ter
uporaba diagnostično nenatančnih referenčnih testov. V prihodnje bi bilo potrebno vključiti
le raziskave, ki so uporabile dovolj dobre referenčne teste.
Ključne besede
diplomska dela;fizioterapija;okvara komolčnega sklepa;manualni testi;občutljivost;specifičnost;diagnostična natančnost;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2024 |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UL ZF - Zdravstvena fakulteta |
Založnik: |
[L. Kropar] |
UDK: |
615.8 |
COBISS: |
189579267
|
Št. ogledov: |
24 |
Št. prenosov: |
5 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Metric properties of manual tests for identifying defects of the elbow joint – literature review |
Sekundarni povzetek: |
Introduction: Complex motion of the elbow joint especially in repetitive motions increases
the possibility of an elbow joint defect. Common elbow injuries include biceps brachii
tendon tears, lateral epicondylitis, and instability of the medial and lateral collateral
ligaments. Data on the diagnostic accuracy of manual tests to identify defects of the elbow
joint is contradictory in the literature. By choosing a sufficiently diagnostically accurate
manual test it is possible to avoid unnecessary burden on the patient, delay in diagnosis and
unnecessary cost of performing additional diagnostic tests. Purpose: The purpose of this
paper is to present the metric properties of manual tests for identifying defects of the elbow
joint based on a review of the literature. Methods: The literature search was carried out
through online sources in PubMed, PEDro and Google Scholar databases and by individual
searches in references of already published literature reviews. The keyword combinations
used are elbow joint, physical examination of the elbow, diagnostic accuracy, testing,
manual test, validity, specificity, sensitivity. Results: The literature review included nine
articles in which the authors studied the properties of diagnostic manual tests for the
identification of elbow joint defects. Diagnostic accuracy was assessed based on the results
of sensitivity, specificity, positive and negative predictive values, and likelihood ratios. In
the identification of total tears of the biceps brachii muscle tendon the passive forearm
pronation test proved to be the most diagnostically accurate, for partial rupture of the biceps
brachii muscle tendon none of the tests is suitable for clinical use due to low sensitivity.
When identifying lateral epicondylitis, the dynamic grip strength test has the best diagnostic
accuracy. Stress valgus test in motion proved to be the most diagnostically accurate test for
identifying instability of the medial collateral ligament and posterolateral rotary drawer test
for identifying instability of the lateral collateral ligament. Discussion and conclusion: The
diagnostic accuracy of manual tests varied considerably between individual defects of the
elbow joint. Of all the tests analysed the posterolateral rotatory drawer test had the best
results in sensitivity and specificity. Some studies lacked information on specificity for the
evaluation of diagnostic accuracy, other limitations were also small number and biased
selection of subjects, overestimated positive predictive value and the use of diagnostically
inaccurate reference tests. In future, only studies using sufficiently good reference tests
should be included. |
Sekundarne ključne besede: |
diploma theses;physiotherapy;elbow joint defect;manual tests;sensitivity;specificity;diagnostic accuracy; |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za fizioterapijo |
Strani: |
28 str., [5] str. pril. |
ID: |
23187567 |