Dejavniki, pogojevalci in pojasnjevalci namere za cepljenje proti covidu-19 v Sloveniji in Evropi

doktorska disertacija

Monika Lamot (Avtor), Mojca Garantini (Lektor), Andrej Kirbiš (Mentor)

Povzetek

Oklevanje pred cepljenjem je že pred pandemijo covida-19 veljalo za eno izmed osrednjih groženj javnemu zdravju, pandemija covida-19 pa je problem oklevanja pred cepljenjem samo še bolj osvetlila. Politična prepričanja posameznikov, institucionalno zaupanje in prepričanja v teorije zarote je že obstoječa literatura opredelila kot ene izmed močnejših napovednikov cepljenja, a so bili ti praviloma obravnavani kot neposredni napovedniki stališč do cepljenja oziroma namere cepljenja, in manj v sklopu kompleksnejših modelov mediacije. Ob tem je večina raziskav pri stališčih do cepljenja slednje proučila na ravni posameznika, manjkajo pa raziskave, ki vključujejo tudi vlogo strukturnih, makro značilnosti družb. Primanjkuje tudi raziskav, ki namero cepljenja proučujejo v sklopu analiz, usmerjenih k posameznikom, ki omogočajo identifikacijo njihovih lastnosti. Obenem je večina študij s področja stališč do cepljenja proti covidu-19 in namere cepljenja opravljena v tujih državah. V Sloveniji gre za pretežno neraziskano področje. To je še posebej problematično, ker gre za državo, ki je tako pred kot tudi po pandemiji spadala med tiste, kjer prebivalci izkazujejo večje oklevanje pred cepljenjem. V doktorski disertaciji smo tako proučili vlogo strukturnih značilnosti pri dejavnikih namere cepljenja proti covidu-19, analizirali lastnosti posameznikov glede na njihovo namero cepljenja ter proučili možne mehanizme odnosa med političnimi prepričanji posameznika in njegovo namero glede cepljenja. Analizirali smo mednarodno anketno podatkovno bazo evropskih držav European Social Survey 10. V prvi študiji smo preverjali strukturne dejavnike v sklopu med nivojskih interakcij in ugotovili, da ima zaupanje v politične inštitucije zelo pozitivno učinkujejo na namero cepljenja proti covidu-19 v državah z višjim BDP na prebivalca in državah, kjer je nižja zaznana korupcija. Ugotovili smo tudi, da bolj individualistično vrednotno usmerjene družbe okrepijo pozitiven učinek zadovoljstva z zdravstvenim sistemom na namero cepljenja. Ob tem se je izkazalo, da nižji BDP na prebivalca, višja zaznana korupcija in bolj kolektivistična usmerjenost družbe okrepijo negativen učinek prepričanj v teorije zarote na namero cepljenja. V drugi študiji smo proučili lastnosti Slovencev in Slovenk glede na njihovo namero cepljenja proti covidu-19. Uvrstili smo jih v latentne profile, ki smo jih analizirali glede na njihovo zaupanje znanosti, zadovoljstvo z delom vlade v času pandemije in prepričanjih v teorije zarote. Izkazalo se je, da so se bili najbolj pripravljeni cepiti posamezniki, uvrščeni v profil, ki je bil najbolj zadovoljen z delom vlade, je v največji meri zaupal znanosti in najmanj izražal zarotniška prepričanja. V tretji študiji smo preverjali razlike v nameri cepljenja glede na politično usmeritev (levo-desno), populistična stališča (dimenziji stališča o ljudski suverenosti in protimigrantska stališča) in politični ekstremizem prek zaupanja političnim institucijam, znanosti in prepričanj v teorije zarote. Ugotovili smo, da so v času pandemije desno politično usmerjeni posamezniki v večji meri zaupali znanosti in v manjši meri izražali prepričanja v teorije zarote, kar je prispevalo k njihovi večji pripravljenosti za cepljenje proti covidu-19, v primerjavi z bolj levo usmerjenimi posamezniki. Ugotovili smo tudi, da podpiranje ideje o ljudski suverenosti pozitivno učinkuje na zaupanje znanosti, to pa na namero za cepljenje; po drugi strani pa pozitivno učinkuje na prepričanja v teorije zarote, kar negativno učinkuje na cepljenje. Pri izražanju proti migrantskih stališč smo ugotovili, da negativno učinkujejo na zaupanje znanosti in pozitivno na prepričanja v teorije zarote, kar pa negativno učinkuje na namero cepljenja. Ne nazadnje smo ugotovili, da se politična ekstrema ne razlikujeta v zaupanju političnim inštitucijam, zaupanju znanosti, prepričanjih v teorije zarote in nameri cepljenja proti covidu-19.

Ključne besede

disertacije;prepričanja v teorije zarote;politična prepričanja;institucionalno zaupanje;med nivojske interakcije;analiza latentnih profilov;modeliranje strukturnih enačb;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2024
Tipologija:	2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[M. Lamot]
UDK:	316.2:616.9(043.3)
COBISS:	212534787
Št. ogledov:	0
Št. prenosov:	2
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Determinants, moderators, and mediators of COVID-19 vaccination in Slovenia and Europe
Sekundarni povzetek:	Vaccine hesitancy, already a central threat to public health, was exacerbated by the COVID-19 pandemic. Previous literature has identified political beliefs, institutional trust, and conspiracy theories as strong predictors of vaccine attitudes. However, their interplay and role within complex mediation models have been explored to a lesser degree. While most research has focused on individual attitudes towards vaccination, there remains a notable gap in understanding the impact of macro-structural factors. Additionally, research rarely examines vaccination intentions highlighting individual characteristics. Moreover, while studies on COVID-19 vaccination attitudes have been extensive internationally, such research is scarce in Slovenia - a country with notably high levels of vaccine hesitancy before and after the pandemic. This PhD thesis aims to examine the role of structural factors in the determinants of COVID-19 vaccination intention, to analyse the characteristics of individuals in relation to their intention to vaccinate, and to explore mechanisms within the relationship between individual political beliefs and vaccination intention. We analysed data from the European Social Survey 10, a comprehensive international database covering European countries. Our research encompassed three studies: a cross-country comparison across 26 European nations and two studies based on a representative sample from Slovenia, focusing on vaccination intentions. The first study revealed that in countries with higher GDP per capita and lower perceived corruption, trust in political institutions more strongly predicts COVID-19 vaccination intentions. We also found that more individualistic, value-oriented societies reinforce the positive effect of satisfaction with the health care system on vaccination intention. Concurrently, in societies with lower GDP per capita, higher corruption, and collectivist orientations, conspiracy theory beliefs more strongly detract from vaccination intentions. In the second study, we examined the characteristics of Slovenes in relation to their intention to be vaccinated against COVID-19. Participants were classified into latent profiles based on their trust in science, satisfaction with the government's performance during the pandemic, and conspiracy theory beliefs. The third study investigated how vaccination intentions varied by political orientation (left-right spectrum), populist views (popular sovereignty and anti-immigrant sentiments), and levels of political extremism, via trust in political institutions, science, and conspiracy theory beliefs. During the pandemic, right-leaning individuals showed greater trust in science and less belief in conspiracy theories, contributing to their greater willingness to be vaccinated against COVID-19, compared to left-leaning individuals. Our findings suggest that support for popular sovereignty positively effects trust in science, enhancing vaccination intention; at the same time, however, it increases belief in conspiracy theories, which negatively effects vaccination. Anti-immigrant views were associated with decreased trust in science and increased belief in conspiracy theories, both diminishing vaccination intentions. Finally, individuals at the political extremes - far left and far right - showed no significant differences in trust in political institutions, science, conspiracy theory beliefs, or vaccination intention. The findings of the studies provide evidence for the role played by structural factors in influencing the strength of predictors of COVID-19 vaccination intentions and reveal the complexity of determinants of vaccination intentions. The PhD thesis also draws on the results to make recommendations for designing strategies and campaigns to address vaccine hesitancy.
Sekundarne ključne besede:	dissertations;conspiracy theory beliefs;political beliefs;institutional trust;cross-level interactions;latent profile analysis;structural equation modelling;Covid-19;Cepljenje (medicina);Teorije zarot;Evropa;Slovenija;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Doktorsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za sociologijo
Strani:	1 spletni vir (1 datoteka PDF (IX, 223 str.))
ID:	23379598