magistrsko delo
Luka Radičević (Avtor), Jelena Juvan (Mentor)

Povzetek

Enaindvajseto stoletje je s seboj prineslo eksponentni tehnološki razvoj ter svet »preplavilo« s tehnologijo, ki pridobiva vedno bolj pomembno vlogo. Zato je kibernetska varnost postala osrednja tema nacionalne in mednarodne varnosti. Zaradi masovnega razširjanja umetne inteligence le ta dodatno pridobiva na pomembnosti. Magistrska naloga umešča tehnologijo z umetno inteligenco v teorije mednarodnih odnosov, s čimer opozarja na pomembnost razumevanja tehnološkega dejavnika pri varnostnih študijah. Konstruktivistično razumevanje tehnologije kot orodja, ki ga oblikujejo mednarodni akterji, spreminja tudi percepcijo groženj in varnosti v kibernetskem prostoru. Z metodo primerjalne analize in interpretacije sekundarnih virov naloga ugotavlja, na kakšne načine lahko umetna inteligenca prispeva k povečanju, pa tudi zmanjšanju kibernetske varnosti posameznikov, držav in mednarodne skupnosti. Analiza je pokazala, da prinaša umetna inteligenca obsežne priložnosti za izboljšanje varnostnih sistemov in procesov, obenem pa predstavlja tudi nove izzive in tveganja, ki zahtevajo previden pristop in regulacijo. Naraščajoča zmogljivost in komercialna dostopnost umetnih inteligenc pomeni tudi povečanje moči nedržavnih akterjev. Relevantnost raziskave je zato večplastna, saj kaže tudi na spreminjajoče se ustaljene vloge izbranih akterjev v mednarodni skupnosti ter potrebo za izboljšavo njihovega načina upravljanja s tehnologijo. Slednje prepričljivo kaže na to, da bodo države morale tesnejše sodelovati s transnacionalnimi tehnološkimi podjetji zato, da bi upravljale s tehnologijami umetnih inteligenc tako, da bi zagotovili tako svojo, kot tudi varnost svojih državljanov. Kibernetski prostor je državam kot osrednjim akterjem v mednarodni skupnosti prvič »zamajal« suverenost, ker jo je tam skoraj nemogoče zagotavljati; kar pomeni, da bodo tiste države, ki bodo znale učinkovito izkoristiti zmogljivosti umetne inteligence, imele konkurenčno prednost na mednarodnem prizorišču.

Ključne besede

umetne inteligence;kibernetska varnost;teorija mednarodnih odnosov;akterji v mednarodni skupnosti;kibernetski prostor;suverenost;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FDV - Fakulteta za družbene vede
Založnik: [L. Radičević]
UDK: 004.8:355.02(043.2)
COBISS: 193697027 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 53
Št. prenosov: 10
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Artificial intelligence as a tool to strengthen and reduce cybersecurity of individuals, states and the international community
Sekundarni povzetek: Twenty-first century has brought exponential technological development and we now live in a world permeated by digital technology. Consequently, cybersecurity has become a central topic in (inter)national security, while the mass proliferation of artificial intelligence further increases its significance. This master's thesis positions technology and artificial intelligence within international relations theory, thereby highlighting the importance of understanding the technological factor in security studies. A constructivist understanding of technology as a tool shaped by international actors also changes the perception of threats and security in cyberspace. With comparative analysis and interpretation of secondary sources, the thesis explores how artificial intelligence can contribute to both the enhancement and reduction of cybersecurity for individuals, states, and the international community. The analysis has shown that artificial intelligence brings extensive opportunities for improving security systems and processes, while also presenting new challenges and risks that require a cautious approach and regulation. The increasing capability and commercial availability of artificial intelligence also increase the power of non-state actors. Therefore, the relevance of the research is multifaceted, showcasing the changing roles of selected actors in the international community and the need for an improved way of managing technology. This convincingly demonstrates that states will need to cooperate more closely with transnational technological enterprises in order to manage artificial intelligence in a way that ensures both their own, as well as the security of their citizens. Cyberspace has for the first time »shaken« the sovereignty of states as the central actors in the international community, as sovereignty is almost impossible to ensure there; meaning that those states that can effectively utilise the capabilities of artificial intelligence will have a competitive advantage on the international stage.
Sekundarne ključne besede: artificial intelligence;cybersecurity;international relations theory;actors within the international community;cyberspace;sovereignty;Umetna inteligenca;Kibernetski prostor;Mednarodni odnosi;Nacionalna varnost;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Fak. za družbene vede
Strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (54 str.))
ID: 23451496