magistrsko delo
Matevž Pretner (Avtor), Špela Pezdevšek Malovrh (Recenzent), Emil Erjavec (Mentor)

Povzetek

Skupna kmetijska politika (SKP) je ena najstarejših politik EU. Deležna je bila večkratnih sprememb ukrepov in usmeritve. Večje spremembe pripisujemo MacSharryjevi reformi leta 1992 in Fishlerjevi reformi leta 2003. V nalogi želimo preučiti proces sprejemanja reforme SKP za obdobje 2023–2027. Metodologija temelji na uporabi procesne in politološke analize z lastnim analitičnim ogrodjem. Analitično ogrodje temelji na avtorjih Garzon (2006), Moyer in Josling (2002) ter Lovec in Erjavec (2014). Sestavljeno je iz politoloških modelov, ki združujejo različne koncepte razlage sprememb politike, dejavnikov konteksualnih sprememb, pod čemer razumemo ekonomske šoke, zunanjetrgovinska pogajanja, družbene usmeritve in tehnološke novosti ter institucionalni okvir, s katerim si pomagamo razlagati zmožnosti vpliva različnih akterjev na odločevalski proces znotraj EU. Evropska komisija v predlogu o novi SKP ne načrtuje večjih sprememb usmeritve politike. Kljub odhodu Velike Britanije iz Evropske unije in pandemije koronavirusa ta ne spremeni svoje usmeritve in nadaljuje po smeri, začrtani s predhodnimi reformami. Kritike zaradi negativnih okoljskih vplivov politike so vse bolj glasne, kar privede do razširitve omrežja politik s priključitvijo parlamentarnega odbora za okolje (COMENVI) v soodločevalsko vlogo. Proračun ostaja pomembna tema razprave, vendar ne prevzame vloge gonilnega dejavnika sprememb. V obdobju soodločevalske vloge Parlamenta in odsotnosti karizmatične osebe na mestu komisarja za kmetijstvo v pogajanjih prevladajo konservativna stališča nacionalnih vlad, ki dajejo prednost ohranitvi dosedanjega stanja.

Ključne besede

kmetijstvo;politika;Skupna kmetijska politika;SKP;reforme;politološka analiza;magistrska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik: [M. Pretner]
UDK: 631:338.43.02(043.2)
COBISS: 195538947 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 296
Št. prenosov: 31
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Political science research analysis of the Common Agricultural Policy for the period 2023 to 2027
Sekundarni povzetek: The Common Agricultural Policy (CAP) is one of the oldest EU policies. It has undergone several changes in terms of measures and focus. The most important changes can be traced back to the MacSharry reform in 1992 and the Fishler reform in 2003. This thesis examines the process of adopting the CAP reform for the period 2023–2027. The methodology is based on the application of process and policy analysis within our own analytical framework. The analytical framework is based on the authors Garzon (2006), Moyer and Josling (2002) and Lovec and Erjavec (2014). It consists of political science models that combine different concepts to explain political change, contextual change factors, by which we understand economic shocks, external trade negotiations, social orientations and technological innovation, and an institutional framework that helps us interpret the abilities of different actors to influence the decision-making process within the EU. The European Commission's proposal for a new CAP did not envisage any major changes in policy direction. Despite the UK's exit from the European Union and the coronavirus pandemic, it is not changing direction and is continuing on the path laid out by previous reforms. Criticism of the negative environmental impact of the policy is growing louder, leading to the political network being expanded with the accession of the Parliamentary Environment Committee (COMENVI) in a co-decision role. The budget remains an important topic of discussion, but does not take on the role of a driving force for change. In the period of Parliament's co-decision role and the absence of a charismatic person in the office of Commissioner for Agriculture, the conservative positions of the national governments, which give priority to maintaining the status quo, prevail in the negotiations.
Sekundarne ključne besede: agriculture;policy;Common Agricultural Policy;CAP;reforms;political science;research analysis;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Oddelek za zootehniko, Magistrsko delo magistrskega študijskega programa 2. stopnje Ekonomika naravnih virov
Strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (IX, 49 str.))
ID: 23538409