magistrsko delo
Povzetek
Izgorelost med nami obstaja že dolgo, vendar prevalenca le-te v zadnjih letih narašča in je odraz življenjskega sloga, kulture, stališč, delovnih pričakovanj in etike. Lahko bi rekli, da je izgorelost sindrom sodobne družbe, pojavlja pa se pri najrazličnejših ciljnih skupinah. Namen raziskave je bil proučiti, kako osebnostne značilnosti, višina samospoštovanja, demografske razlike in tipi zaposlitve vplivajo na nevarnost za nastanek izgorelosti pri ciljni skupini zaposlenih v marketingu. Raziskava temelji na predpostavkah, da bolj ali manj izražene osebnostne značilnosti, stopnja samospoštovanja in demografski faktorji ter tip zaposlitve vplivajo na večjo oz. manjšo nevarnost za nastanek izgorelosti pri zaposlenih v marketingu. Vzorec je sestavljalo 118 oseb, ki so zaposlene v marketingu, bodisi v oddelku podjetja, marketinški agenciji ali pa kot samozaposleni. Kot merski instrument smo uporabili vprašalnik, sestavljen iz različnih validiranih psiholoških vprašalnikov in lestvic, to so: vprašalnik velikih pet – BFI, Rosenbergova lestvica samospoštovanja, Oldenburški vprašalnik izgorelosti in anketa o delovnem mestu. Vprašalnik smo distribuirali elektronsko. Ugotovili smo, da se posamezne osebnostne značilnosti glede na koeficient korelacije sicer pomembno pozitivno povezujejo z izgorevanjem oz. izgorelostjo (nevroticizem), glede na izid regresijske analize pa v naši raziskavi to ne drži, zato smo to hipotezo zavrnili. Ugotovili smo tudi, da so osebe z višjim samospoštovanjem manj podvržene nevarnosti za izgorelost. Pomembnih razlik glede na spol, starost in tip zaposlitve nismo ugotovili. Raziskava prispeva predvsem k pomembnosti razumevanja nevarnosti izgorevanja pri različnih ciljnih skupinah, v našem primeru pri zaposlenih v marketingu, ter daje vpogled v uvid te problematike.
Ključne besede
osebnostne lastnosti;samospoštovanje;izgorelost;zaposleni v marketingu;delovno okolje;magistrska dela;Vprašalnik velikih pet BFI;Rosenbergova lestvica samospoštovanja RSES;Oldenburški vprašalnik izgorelosti OLBI;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2024 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UL FF - Filozofska fakulteta |
Založnik: |
[U. Stanec] |
UDK: |
159.923.3:159.944.4(043.2) |
COBISS: |
199221763
|
Št. ogledov: |
132 |
Št. prenosov: |
28 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
The correlation between personality traits, self-esteem and the risk of burnout among marketing employees |
Sekundarni povzetek: |
Burnout has been present in our lives for a long time, but its ubiquity in recent years increased and is a reflection of our lifestyle, culture, work expectations, work environment, and ethics. We could say that burnout is a syndrome of modern society and it appears in various population groups. The aim of the research was to examine how personality traits, level of self-esteem, demographic differences, and types of employment influence the risk of burnout among the target group of marketing employees. The research is based on the assumptions that different personality characteristics (whether expressed or not), the level of self-esteem, demographic factors, and the type of employment affect the risk of burnout among marketing employees. The sample consisted of 118 people employed in marketing; either in a company department, marketing agency, or self-employed. As a measuring instrument, we used a questionnaire consisting of various validated psychological surveys and scales, such as: The Big Five Questionnaire (BFI), Rosenberg Self-Esteem Scale, Oldenburg Burnout Questionnaire (OLBI), and a workplace survey created by us. The questionnaire was distributed digitally. The findings demonstrate that according to the correlation coefficient, individual personality traits are significantly positively associated with burnout (neuroticism); however, according to the outcome the regression analysis, the hypothesis is not true for our sample, therefore it had been rejected. We also found that people with higher self-esteem are less prone to burnout. We did not find significant differences between genders, age groups, or types of employment. The research mainly contributes to the importance of understanding the danger of burnout among different target groups and raises awareness of the issue of burnout, in our case among marketing employees. |
Sekundarne ključne besede: |
personality traits;self-esteem;burnout;marketing personnel;workplace environment;masters theses;Big five inventory BFI;Rosenberg self esteem scale RSES;Oldenburg burnout inventory OLBI; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Konec prepovedi (OpenAIRE): |
1970-01-01 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo |
Strani: |
48 str. |
ID: |
23700689 |