Igor Žiberna (Avtor), Danijel Ivajnšič (Avtor)

Povzetek

Površinski mestni toplotni otok ni odvisen le od globalnega sončnega obsevanja ampak tudi od fizikalnih lastnosti podlage in človekove dejavnosti v mestu. Zaradi gradnje je delež pozidanih površin v mestu višji in delež zelenih površin manjši. Več umetnih gradbenih materialov (asfalt, beton, opeka) nekoliko povečuje specifično toploto, zaradi česar je modificirana energijska bilanca v mestih. V članku smo na osnovi posnetkov v obeh termičnih kanalih satelita Landsat 8 analizirali sezonske spremembe površinskega mestnega toplotnega otoka v Mariboru. Analizirali smo spreminjanje oblike in intenzivnosti površinskega mestnega toplotnega otoka pozimi, spomladi, poleti in jeseni ter ugotavljali povezavo z rabo tal v Mariboru.

Ključne besede

mestna klima;toplotni otoki;raba tal;Maribor;Landsat;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
UDK: 911(497.412):551.58
COBISS: 120024835 Povezava se bo odprla v novem oknu
Matična publikacija: Primeri prostorskih analiz vplivov podnebnih sprememb
Št. ogledov: 49
Št. prenosov: 0
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Maribor’s seasonal surface urban heat island regime
Sekundarni povzetek: Surface urban heat islands depend not only on global solar radiation but also on the physical properties of the surface and human activity in the city. As a result of construction, the share of built-up areas in Maribor has increased, while the share of green areas has decreased. Several artificial building materials (asphalt, concrete, brick) slightly increase specific heat, resulting in a modified energy balance in cities. In this study, we used remote sensing imagery in both thermal channels of the Landsat 8 satellite to analyse seasonal changes in Maribor’s surface urban heat island. We analysed changes to the shape and intensity of the surface urban heat island in winter, spring, summer, and autumn and studied the connection to land use categories in Maribor.
Sekundarne ključne besede: urban heat islands;urban climates;land use;Maribor;Landsat;
Vrsta dela (COBISS): Članek v reviji
Strani: Str. 7-28
DOI: 10.18690/um.fnm.8.2022.1
ID: 23868156