master's thesis
Maksim Nikitashin (Avtor), Borut Werber (Mentor), Marin Kaluža (Komentor)

Povzetek

In modern software development, three of the most popular application architectures are commonly used: monolithic, service-oriented, and microservices. At the same time, plenty of different methodologies, primarily agile ones, and tools are in use to plan and manage software projects. The research studies relations between these two entities to define the most popular and suitable methodologies and tools for projects, implementing each specific architecture. The research consists of 2 parts: qualitative and quantitative. The first one includes the study of the theoretical basis and related sources to find out the most popular modern methodologies and tools considering their characteristics and each specific architecture. Based on these characteristics, a definition of the most suitable ones is made. The second part represents preliminary statistical research among people, currently employed in software development companies about their opinions on the thematic. The second part includes 36 professionals, employed in different roles. In this part, descriptive statistics and correlation analysis are used. The results have some limitations related to the limited scope of literature studied and also to the size and representativeness of the sample. However, they are useful both for people working in software development, especially for leading personnel, making decisions about project management, and for researchers as a good starting point for continuing research. The results show the necessity of further investigation of the topic due to inconsistency between the scientific literature research and real business world research. Also, we have found out possible correlation between employees’ satisfaction and tools used in project management. In reference to IEEE copyrighted material which is used with permission in this thesis, the IEEE does not endorse any of University of Maribor’s products or services. Internal or personal use of this material is permitted. If interested in reprinting/republishing IEEE copyrighted material for advertising or promotional purposes or for creating new collective works for resale or redistribution, please go to http://www.ieee.org/publications_standards/publications/rights/rights_link.html to learn how to obtain a License from RightsLink. If applicable, University Microfilms and/or ProQuest Library, or the Archives of Canada may supply single copies of the dissertation.

Ključne besede

agile methodologies;software;monolithic architecture;service-oriented architecture;microservices;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FOV - Fakulteta za organizacijske vede
Založnik: [M. Nikitashin]
UDK: 004.4
COBISS: 208862467 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 0
Št. prenosov: 0
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Analiza metodologij in orodij za razvoj programske opreme pri različnih arhitekturah
Sekundarni povzetek: V sodobni industriji razvoja programske opreme poznamo tri vrste arhitektur: monolitna arhitektura, storitveno-orientirana arhitektura in mikrostoritvena arhitektura. Najstarejša je monolitna, pri kateri se celotna aplikacija razvija kot en blok kode. Druga je storitveno-orientirana, pri kateri so funkcionalnosti ločene v posamezne module, ki jih orkestrira glavna aplikacija. Tretja je mikrostoritvena, pri kateri je aplikacija razdeljena na posebne podaplikacije – mikrostoritve, ki delujejo skoraj neodvisno in komunicirajo samo po potrebi. Na področju razvoja programske opreme se uporablja več različnih metodologij in orodij za projektno vodenje. Večinoma to so tako imenovane agilne metodologije. Uporaba primernih metodologij in orodij in posledično boljše projektno vodenje lahko zviša učinkovitost priprave in izvajanja projektov s področja razvoja programske opreme; hkrati s tem lahko pozitivno vpliva še na celo vrsto vidikov, kot so zadovoljstvo delavcev, zmanjševanje stroškov in še veliko več. Tematika magistrskega dela se nanaša na analizo, katere metodologije in orodja so najbolj primerni in uporabni pri vsaki posamezni arhitekturi. Raziskava vključuje študij literature, vezane na to tematiko, kot tudi analizo mnenj delavcev iz stroke. Na začetku sta določena dva cilja naše naloge. Prvi je na osnovi analize teorije določiti najustreznejše metodologije in orodja za posamezne arhitekture. Drugi je proučevanje mnenj delavcev iz stroke z namenom na osnovi ankete določiti najbolj primerne sodobne metodologije in orodja za projektno vodenje pri uporabi vsake izmed treh prej naštetih arhitektur. Raziskava je sestavljena iz dveh delov. Prvi je predstavljen s kvalitativno raziskavo literature z namenom določiti lastnosti vsake izmed izbranih arhitektur, metodologij in orodij. Na podlagi teh lastnosti so vzpostavljene povezave ter določeno je, katere metodologije in orodja so primerni za projekte, ki implementirajo vsako izmed arhitektur. Drugi del je kvantitativna raziskava, ki obsega opis zbiranja mnenj delavcev podjetij s področja razvoja programske opreme z uporabo spletnih vprašalnikov ter obdelavo rezultatov omenjenih vprašalnikov s statističnimi metodami. Nabor anketiranih s področja računalništva je izbran na osnovi stikov in socialnih omrežij članov raziskave. Vzorec vključuje 36 različnih strokovnjakov, zaposlenih v različnih vlogah, kot so razvijalci, testerji, vodilni kadri in projektno osebje. Pri raziskavi sta bili uporabljeni dve statistični metodi: opisna statistika in korelacijska analiza. Rezultati raziskave imajo določene omejitve, kot so velikost in reprezentativnost vzorca ter omejen nabor preučene literature. Ampak vseeno so kot začetna točka za nadaljnje delo uporabne za delavce iz stroke, predvsem za vodilne kadre in za raziskovalce. V sklepu sta bila določen razkorak med teorijo in prakso ter potreba po poglobljenemu raziskovanju v nalogi izpostavljenih tematik. In reference to IEEE copyrighted material which is used with permission in this thesis, the IEEE does not endorse any of University of Maribor’s products or services. Internal or personal use of this material is permitted. If interested in reprinting/republishing IEEE copyrighted material for advertising or promotional purposes or for creating new collective works for resale or redistribution, please go to http://www.ieee.org/publications_standards/publications/rights/rights_link.html to learn how to obtain a License from RightsLink. If applicable, University Microfilms and/or ProQuest Library, or the Archives of Canada may supply single copies of the dissertation.
Sekundarne ključne besede: Arhitektura programske opreme;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Fak. za organizacijske vede
Strani: VI, 53 str.
ID: 24490508