diplomsko delo - visokošolski strokovni študij - 1. stopnja
Povzetek
Diplomsko delo je bilo usmerjeno v preučevanje uspešnosti pomlajevanja površin, ki so bile od leta 2014 naprej prizadete s strani naravnih ujm večjega obsega. Mladje smo popisali na 20 ploskvah velikosti 2 × 2 m, mladje jelke pa v radijih 20 m okoli ploskve. Preučevali smo pomlajevanje na površinah brez ukrepov zaščite in obnove, površinah s skupinsko zaščito, zaščito s sredstvom TRICO in v rezervatu, kjer se gospodarjenje ne izvaja. Poleg štetja mladja in uvrščanja v višinske razrede ter določanja poškodovanosti smo zabeležili tudi ekološke razmere na ploskvah. Ugotovljeno je bilo, da so največje gostote mladja na površinah brez ukrepanja (225182 osebkov/ha), sledijo površine z zaščito TRICO (98017 osebkov/ha), tem sledi rezervat (83733 osebkov/ha) najmanjše gostote pa so bile v ograji (73733 osebkov/ha). Ugotovitve nakazujejo, da je skupna poškodovanost mladja po tretmajih značilno različna, če upoštevamo poškodovanost še po drevesnih vrstah značilnih razlik v poškodovanosti za smreko in bukev ni, medtem ko je poškodovanost jelke po tretmajih značilno različna. V vseh primerih je poškodovanost mladja največja v ograji. Ugotovljena situacija uspešnosti izvedenih ukrepov ne potrjuje. Nakazuje, da je uspešnost pomlajevanja v našem primeru odvisna predvsem od rastiščnih razmer, prehodnosti terena za divjad ter vzdrževanja postavljene ograje. Končne ugotovitve pod vprašaj postavljajo smiselnost vlaganja sredstev v drage ukrepe, kot so skupinska zaščita in umetna obnova, ob premočnem delovanju zaviralnih dejavnikov.
Ključne besede
pomlajevanje jelke;TRICO;skupinska zaščita;gozdni rezervat;poškodbe mladja;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2024 |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UL BF - Biotehniška fakulteta |
Založnik: |
[D. Dekleva] |
UDK: |
630*236:630*45(043.2)=163.6 |
COBISS: |
200285187
|
Št. ogledov: |
34 |
Št. prenosov: |
2 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Regeneration success of Dinaric fir-beech forests with and without ungulate browsing protection. |
Sekundarni povzetek: |
The aim of the thesis was to investigate the regeneration performance on areas that have been affected by large-scale natural disturbances since 2014. Regeneration was inventoried in 20 plots of 2 × 2 m and silver fir regeneration in a radius of 20 m around the plot. The regeneration was examined in areas without protection and afforestation measures, in areas with group protection, TRICO protection and in the forest reserve. In addition to counting the young trees and classifying them into height classes and identifying damage, the ecological conditions on the plots were also recorded. It was found that the highest densities of regeneration were in the areas without measures (225182 individuals/ha), followed by the areas with TRICO protection (98017 individuals/ha), in forest reserve (83733 individuals/ha) and the lowest densities were found in the fence (73733 individuals/ha). The results indicate that the total damage to young trees varies considerably depending on the treatment. However, looking at the damage by tree species, there are no significant differences for spruce and beech, while the damage to silver fir varies considerably depending on the treatment. In all cases, the damage to young trees is greatest inside the fence. The observed situation does not confirm the success of the protection measures implemented. It indicates that the success of the regeneration in our case depends mainly on the growing conditions, the accessibility of the site for game and the maintenance of the fence. The final results raise the question of whether it makes sense to invest resources in expensive measures such as group protection and artificial regeneration if the inhibiting factors are too strong. |
Sekundarne ključne besede: |
rejuvenating the fir tree;TRICO;group protection;forest reserve;damage to young trees; |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire |
Strani: |
1 spletni vir (1 datoteka PDF (VII, 40 str.) |
ID: |
24492593 |