(magistrsko diplomsko delo)
Povzetek
Načelo nediskriminacije prepoveduje scenarije, kjer se osebe ali skupine ljudi v enakem položaju obravnava različno in kadar so osebe ali skupine ljudi v različnih situacijah obravnavane enako. V magistrskem delu sem najprej potrdila prvi del teze, da diskriminacija sama po sebi samodejno ne zadostuje, da bo oseba upravičena do statusa begunca. Situacija, v kateri je posameznik v izvorni državi na nek način prikrajšan zaradi ene ali več osebnih okoliščin, namreč ne bo nujno pomenila, da je ta oseba tudi žrtev preganjanja v smislu Konvencije o statusu beguncev (Ženevska konvencija, ŽK). Med kršitvijo človekovih pravic in preganjanjem je potrebno potegniti ločnico, saj vsakršna kršitev človekovih pravic, ki jo zatrjuje prosilec za azil, še ne bo nujno pomenila preganjanja. Nadaljevala sem z utemeljevanjem drugega dela teze, in sicer da se v določenih primerih diskriminatorni ukrepi vseeno lahko kvalificirajo kot dejanje preganjanja po 1A(2) členu ŽK. Ker pojem preganjanja nima določene pravne definicije, po splošno sprejetih stališčih pa velja, da mora ravnanje doseči določeno stopnjo resnosti, da se lahko opredeli kot preganjanje, bo posameznik v primeru, ko je bil v izvorni državi diskriminiran na podlagi enega od konvencijskih razlogov, do zaščite po ŽK lahko upravičen takrat, ko bo diskriminatorno dejanje doseglo določeno stopnjo resnosti ("severe or serious discrimination").
Ključne besede
diskriminacija;osebne okoliščine;dejanje preganjanja;Konvencija o statusu beguncev;Zakon o mednarodni zaščiti;prosilec za mednarodno zaščito (azil);status begunca;subsidiarna zaščita;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2024 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UL PF - Pravna fakulteta |
Založnik: |
[M. Levstek] |
UDK: |
342(043.2) |
COBISS: |
203260931
|
Št. ogledov: |
88 |
Št. prenosov: |
20 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Discrimination as an act of persecution according to the 1951 Convention Relating to the Status of Refugees and slovenian legislation |
Sekundarni povzetek: |
The non-discrimination principle prohibits scenarios where persons or groups of people in an identical situation are treated differently, and where persons or groups of people in different situations are treated identically. In this master's thesis, I began by confirming the first part of my statement that discrimination on its own is not automatically sufficient to establish a case for refugee status. A situation where an individual in their country of origin is disadvantaged in some way due to »one or multiple protected grounds« does not necessarily mean that this person is also a victim of persecution within the meaning of the Convention Relating to the Status of Refugees (Geneva Convention, GC). A distinction must be drawn between a breach of human rights and persecution, as not every breach of a refugee claimant's rights will amount to persecution. I then substantiated the second part of the statement, namely that under certain circumstances, discriminatory measures can indeed qualify as acts of persecution according to Article 1A(2) of the GC. Since the concept of persecution does not have a specific legal definition, and generally accepted views state that an act must reach a certain level of seriousness to be defined as persecution, an individual discriminated against on the convention grounds in the country of origin may be entitled to protection under the GC when that discrimination reaches a certain level of seriousness ("severe or serious discrimination"). |
Sekundarne ključne besede: |
Univerzitetna in visokošolska dela; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Konec prepovedi (OpenAIRE): |
1970-01-01 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Pravna fak. |
Strani: |
42 f. |
ID: |
24512110 |