diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Povzetek
Zaključno delo obravnava pojav prestopništva med obsojenci v času prestajanja zaporne kazni. Osredotočili smo se na vpliv različnih dejavnikov na prilagajanje obsojencev na zaporsko življenje in prestopniško vedenje tekom prestajanja kazni. Zaključno delo temelji na dveh osnovnih teorijah: deprivacijski teoriji, ki izpostavlja, da zaporsko okolje samo po sebi povzroča stres in neprilagojeno vedenje zaradi izgube in pomanjkanja bistvenih potreb in svoboščin posameznikov, ter importacijski teoriji, ki izpostavlja, da izkušnje in osebne značilnosti obsojencev pred vstopom v zapor pomembno vplivajo na njihovo prilagoditev in vedenje v zaporu. Izhajajoč iz pregleda znanstvene in strokovne literature smo opredelili ključne vidike, ki vplivajo na prilagajanje obsojencev in njihovo prestopništvo tekom prestajanja zaporne kazni. Ugotovili smo, da je vedenje posameznikov v zaporu kompleksno, pri čemer smo izpostavili medsebojni vpliv okoljskih in individualnih značilnosti. Ključni ugotovljeni dejavniki, ki vplivajo na prestopništvo obsojencev so osebne in predinstitucionalne značilnosti (demografski dejavniki, zgodovina mentalnega zdravja in kriminalna zgodovina), značilnosti kazni in institucionalni dejavniki (zaporska infrastruktura, strogost režima in stopnja zasedenosti institucije) ter interakcije med obsojenci. Ugotovili smo, da se mlajši obsojenci, moški, pripadniki rasnih in etničnih manjšin, osebe z nižjim socioekonomskim statusom in slabšim mentalnim zdravjem ter posamezniki, ki so predhodno že prestajali zaporno kazen in/ali so bili pred prihodom v zapor člani tolp ali kriminalnih združb, v zaporu bolj pogosto vedejo prestopniško. Višjo stopnjo prestopništva smo identificirali v zaporih s strožjim režimom in z višjo stopnjo (pre)zasedenosti. Prav tako smo ugotovili, da vključevanje v negativne socialne mreže v zaporu, kot so tolpe in organizirane kriminalne združbe vpliva na povečano prestopništvo njihovih članov.
Ključne besede
obsojenci;prestopništvo;zaporsko življenje;diplomske naloge;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2024 |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UM FVV - Fakulteta za varnostne vede |
Založnik: |
[L. Zver] |
UDK: |
343.8(043.2) |
COBISS: |
205547523
|
Št. ogledov: |
25 |
Št. prenosov: |
3 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Delinquency of prisoners during imprisonment |
Sekundarni povzetek: |
In the thesis, we addressed the issue of delinquency of prisoners during their imprisonment. We focused on the impact of various factors on prisoners' adjustment to prison life and their misbehaviour during imprisonment. In the thesis, we derive from two main theories: the deprivation theory, which argues that the prison environment itself causes stress and misbehaviour due to the loss and lack of essential needs and freedoms of individuals, and the importation theory, which argues that prisoners' experiences and personal characteristics before imprisonment have a significant impact on their adjustment and behaviour in prison. Based on a literature review, we identified key factors that influence prisoners' adjustment and misbehaviour during imprisonment. We found that the behaviour of individuals in prison is complex, highlighting the interplay between environmental and individual characteristics. The key factors identified as influential on misbehaviour are personal and pre-institutional characteristics of prisoners (demographic factors, mental health history and criminal history), sentence characteristics and institutional factors (prison infrastructure, regime severity and occupancy levels), and interactions between prisoners. We found that younger prisoners, men, members of racial and ethnic minorities, prisoners with lower socioeconomic status and those with poorer mental health, as well as recidivists and members of a gang or criminal organisation before entering prison were more likely to engage in delinquent behaviour in prison. Higher levels of misbehaviour were identified in prisons with stricter regimes and higher levels of occupancy (i.e., overcrowding). We found that involvement in negative social networks in prison, such as gangs and organised crime groups, has an impact on the increased delinquency of their members. |
Sekundarne ključne besede: |
Zaporniki;Kriminal;Zaporna kazen;Univerzitetna in visokošolska dela; |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo/naloga |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana |
Strani: |
V f., 49 str. |
ID: |
24830891 |