diplomsko delo
Lara Ilovar (Avtor), Jana Mali (Mentor)

Povzetek

Velik delež starih ljudi si v svoji starosti želi ostati doma, to pa je mogoče le ob ustrezni pomoči in podpori. Napredovanje bolezni lahko povzroči vse bolj obremenjujočo oskrbo, saj je človek z demenco vedno bolj odvisen od tuje pomoči. V teoretičnem delu diplomskega dela sem najprej opredelila demenco, njene simptome in možne vrste oskrbe. V nadaljevanju sem opisala neformalno pomoč v ruralnem okolju, kamor umeščam svojo populacijo. Nato sem pisala o pomoči družini ljudem z demenco, o njihovih potrebah in o potrebah neformalnih oskrbovalcev, na koncu pa sem opredelila še socialno delo z ljudmi z demenco. Sorodnike, ki poleg svojih služb in drugih obveznosti skrbijo za ljudi z demenco, imenujemo neformalni oskrbovalci. Neformalni oskrbovalci lažje in bolj kakovostno oskrbujejo človeka z demenco, če imajo dovolj informacij in znanja, kar sem tudi s svojo diplomsko nalogo želela ugotoviti. V kvalitativni raziskavi sem se usmerila v neformalne oskrbovalce, ki oskrbujejo človeka z demenco v ruralnem okolju, kar je tudi moja populacija. Raziskovala sem, kako usklajujejo lastne potrebe ter potrebe oskrbovalca in kdo jim pri tem zagotavlja pomoč in podporo. Zanimalo me je tudi, s kakšnimi stiskami in težavami se neformalni oskrbovalci pri oskrbi soočajo, kdo jim pri tem pomaga ter kje dobijo potrebne informacije. Ugotovila sem, da neformalni oskrbovalci vidijo oskrbo na domu kot nekaj samoumevnega in že vnaprej pričakovanega. Prednost dajejo človeku z demenco, zato velikokrat zanemarijo svoje lastne potrebe, kar privede do preobremenjenosti in doživljanja stisk, pri katerih jim zagotavlja oporo bližnja družina. Z raziskavo sem ugotovila, da v ruralnih okoljih primanjkuje formalnih oblik pomoči. Ko se neformalni oskrbovalci prvič srečajo z diagnozo demence, imajo o tem zelo slabo znanje, kasneje pa se največ poučujejo preko spleta. Predlagam več ozaveščanja in informiranja o demenci, saj je to še vedno tabu tema.

Ključne besede

demenca;osebe z demenco;stari ljudje;neformalni oskrbovalci;stiske;ruralno okolje;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL FSD - Fakulteta za socialno delo
Založnik: [L.Ilovar]
UDK: 364.4-053.9:616.892
COBISS: 229449475 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 309
Št. prenosov: 103
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Challenges of informal caregivers of people with dementia in a rural environment
Sekundarni povzetek: A large proportion of older people wish to stay at home in their old age, which is only possible with appropriate help and support. The progression of the disease can lead to increasingly burdensome care, as a person with dementia becomes more dependent on external help. In the theoretical part of my thesis, I first defined dementia, its symptoms, and possible types of care. I then described informal assistance in a rural environment, where I place my population. After that, I wrote about the support given to families of people with dementia, their needs, and the needs of informal caregivers, and finally, I defined social work with people with dementia. Relatives who take care of people with dementia alongside their jobs and other obligations are called informal caregivers. Informal caregivers can provide better and higher quality care for a person with dementia if they have enough information and knowledge, which I also aimed to determine with my thesis. In the qualitative research, I focused on informal caregivers who care for a person with dementia in a rural environment, which is also my population. I investigated how they balance their own needs with those of the caregiver and who provides them with help and support in this. I was also interested in the challenges and difficulties informal caregivers face in providing care, who helps them, and where they get the necessary information. I found that informal caregivers see home care as something taken for granted and expected in advance. They prioritize the person with dementia, often neglecting their own needs, which leads to overburdening and distress, with close family providing support. My research revealed that there is a lack of formal forms of assistance in rural areas. When informal caregivers first encounter the diagnosis of dementia, they have very little knowledge about it, later learning mostly through the internet. I suggest more awareness and information about dementia, as it remains a taboo topic.
Sekundarne ključne besede: dementia;people with dementia;elderly;informal carers;distress;rural environment;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo
Strani: 112 str.
ID: 24920713