magistrsko delo
Patricia Smolej (Avtor), Maja Meško (Mentor)

Povzetek

Ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem je že dolgo tematika, ki jo obravnavamo iz vidika različnih sfer (npr. menedžmenta, psihologija, izobraževanje, zdravstvo), ki predstavljajo tudi različne pristope in definicije ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem. Najbolj splošno bi lahko rekli, da ravnovesje vključuje aktivnosti v poklicnem in prostem času in se pozitivno odraža v zmogljivosti in povečanem zadovoljstvu na delovnem mestu. Ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem zato ne moremo obravnavati ločeno in samostojno, ampak tudi z vidika drugih faktorjev, ki imajo naj posredni ali neposredni vpliv. Nekateri izmed njih so: sreča, stres, motivacija, izgorelost, delovni čas, … Pomembna pa je tudi obravnava določenih skupin, kot so npr. ženske, ki pogosto igrajo vodilno vlogo v družini in hkrati zasedajo pomembne funkcije na delovnem mestu. Za čim boljše ravnovesje so tako vzpostavljeni različni programi, ki so prilagojeni različnim strukturam zaposlenih tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti stanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem v zasebnem in javnem sektorju v Sloveniji. Opravljena je bila kvantitativna raziskava v Sloveniji v kateri je sodelovalo 103 anketirancev, ki so zaposleni tako v javnem in zasebnem sektorju. Za ugotavljanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem je bil uporabljen vprašalnik sta ga razvila Daniels in McCarraher (2000) in je bil uporabljen v številnih študijah. Ugotovljeno je bilo, da zaposleni niso povsem zadovoljni z ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem, vendar v dobrem položaju, da situacija ne uide izpod nadzora. V delu niso bile ugotovljene statistično značilne razlike med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju. Ugotovljeno je bilo, da imajo slabše ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem zaposleni na vodstvenih delovnih mestih, tisti z nižjo izobrazbo in tisti, ki delajo več kot 40 ur tedensko. Zato je bilo predlagano več ukrepov za izboljšanje stanja, in sicer : sprejem strategij za izboljšanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem, implementacija različnih programov, večja fleksibilnost delovnega časa, ozaveščanje nižje izobraženih zaposlenih o nevarnostih stresa, omejitev delovnega časa na 40 ur tedensko in drugi ukrepi. Za nadaljnje raziskovanje je bilo predlagano, da se bolj podrobno raziskuje skupine zaposlenih za katere je bilo ugotovljeno, da so bolj izpostavljene slabemu ravnovesju med zasebnim in poklicnim življenjem.

Ključne besede

ravnovesje;poklicno življenje;zasebno življenje;stres;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FOV - Fakulteta za organizacijske vede
Založnik: [P. Smolej]
UDK: 331.1
COBISS: 215337987 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 0
Št. prenosov: 1
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Work-Life balance in the public and private sector
Sekundarni povzetek: Work-life balance has long been a topic discussed from the perspective of various spheres (e.g. management, psychology, education, healthcare), which also represent different approaches and definitions of work-life balance. Most generally, it could be said that balance includes activities in work and leisure and is positively reflected in performance and increased job satisfaction. Work-life balance cannot be considered separately and independently, but also in terms of other factors that have an indirect or direct impact. Some of them are happiness, stress, motivation, burnout, working hours, etc. However, it is also important to treat certain groups, such as women, who often play a leading role in the family and at the same time occupy important positions in the workplace. To achieve the best possible balance, various programs have been established, which are adapted to different structures of employees in both the public and private sectors. The purpose of the master's thesis was to determine the work-life in the private and public sectors in Slovenia. A quantitative survey was conducted in Slovenia with 103 respondents who are employed in both the public and private sectors. To determine the work-life balance, the questionnaire developed by Daniels and McCarraher (2000) has been used. It was found out that employees are not entirely satisfied with their work-life balance, but are in a good position to keep the situation from getting out of control. It has not been found statistically significant differences between public and private sector employees. It found that employees in managerial positions, those with lower educational qualifications, and those who work more than 40 hours a week have a worse work-life balance. Therefore, several measures have been proposed to improve the situation, namely: the adoption of strategies to improve the work-life balance, the implementation of various programs, greater flexibility of working hours, raising awareness of the risks of stress among lower-educated employees, limiting working hours to 40 hours a week and other measures. For further research, it was proposed to investigate in more detail the group pf employees who were found to be more exposed to poor work-life balance.
Sekundarne ključne besede: Družina;Zaposlitev;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Fak. za organizacijske vede
Strani: VIII, 51 f.
ID: 25009218