Izdelava velikih glivnih biokompozitov z nizko gostoto

Nej Bizjak (Avtor), Aleš Straže (Avtor), Davor Kržišnik (Avtor)

Povzetek

Z naraščajočo težnjo po prehodu na krožno gospodarstvo se povečuje tudi interes po novih trajnostnih materialih. Glivni biokompoziti predstavljajo trajnostno alternativo sintetičnim penam. Za komercializacijo te tehnologije je ključno znanje, kako izdelati večje količine tega materiala z ustreznimi lastnostmi. V okviru eksperimentalnega dela smo izdelali večji glivni biokompozit z nizko gostoto, prostornino 47 litrov in dolžino dveh metrov. Končni glivni biokompozit smo izdelali s trostopenjskim gojenjem micelija; najprej v vrečah za gojenje, nato v dveh večjih modelih, ki smo ju v tretji fazi spojili. Uporabili smo kulturo glive Ganoderma resinaceum ter posebej formuliran substrat za doseganje nizke gostote. Končni biokompozit z gostoto 80 kg/m³ je ustrezal ciljnim dimenzijam, ostal brez okužb ter prenesel lažje obremenitve. Glavna pomanjkljivost materiala so bile manjše udrtine na površini, ki so nastale zaradi zračnih žepov v substratu ob prenosu z micelijem preraščenega substrata v modela.

Ključne besede

glive;biokompoziti;materiali iz micelija;micelij;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2024
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
UDK:	630*835:606:582.28
COBISS:	208876035
ISSN:	2590-9932
Št. ogledov:	17
Št. prenosov:	80
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Production of large low-density mycelium composites
Sekundarni povzetek:	As the need for a circular economy grows, so does the need for new sustainable materials. Biocomposites made from fungi are a sustainable alternative to synthetic foams. The key to commercializing this technology is knowing how to produce large quantities of such materials with the appropriate properties. As part of our experimental work, we have produced a larger mycelium biocomposite with a low density, a volume of 47 litres and a length of two metres. The final fungal biocomposite was produced by growing the mycelium in three stages; first in culture bags, then in two larger moulds, which were combined in a third stage. We used a culture of Ganoderma resinaceum and a specially formulated substrate to achieve a low density. The final biocomposite with a density of 80 kg/m³ met the target dimensions, remained infection-free and withstood lighter loads. The main disadvantage of the material was the small surface indentations caused by air inclusions in the substrate when the mycelium-laden substrate was transferred to the moulds.
Sekundarne ključne besede:	fungi;biocomposites;mycelium materials;mycelium;
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	str. 5-12
Letnik:	ǂLet. ǂ73
Zvezek:	ǂšt. ǂ2
Čas izdaje:	2024
DOI:	10.26614/les-wood.2024.v73n02a01
ID:	25161153