Colat alius Deum, alius Iovem

Tertulijan, verska svoboda (libertas religionis) in verski pluralizem

Povzetek

Avtor v prispevku analizira Tertulijanovo inovativno sintagmo »verska svoboda« (libertas religionis) z več perspektiv, ko predstavi zgodovinski in literarni kontekst, znotraj katerega je kartažanski mislec lahko skoval to idejo. V drugem delu študije, ki je posvečena kritičnemu premisleku o razmerju med versko svobodo in verskim pluralizmom v Tertulijanovi optiki, postane jasno, da ob nastanku načela verske svobode ob koncu 2. stoletja v severni Afriki vsaj pri kartažanskem učitelju ni govora o kakšnem verskem indiferentizmu. Tertulijan namreč drugim religijam nameni največjo, pavlinski podobno koncesijo zgolj v tem, da priznava, da tudi druge religije po naravi, četudi nezavedno, že častijo enega pravega Boga, Boga kristjanov. Po Tertulijanovem prepričanju je namreč že vsaka človeška duša po naravi krščanska, vendar tega prepričanja ni mogoče enačiti z načelnim sprejemanjem verskega pluralizma v smislu indiferentizma

Ključne besede

religiologija;primerjalno veroslovje;verski indiferentizem;medreligijski dialog;poganstvo;krščanstvo;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2022
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL TEOF - Teološka fakulteta
UDK:	27-67-423.4Tertulijan
COBISS:	135363331
ISSN:	2335-4127
Št. ogledov:	16
Št. prenosov:	1
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Colat alius Deum, alius Iovem
Sekundarni povzetek:	This paper analyses Tertullian’s innovative syntagm “religious freedom” (libertas religionis) from several perspectives, presenting the historical and literary context that enabled the Carthaginian thinker to coin this idea. In the second part of the study, which is devoted to a critical reflection on the relationship between religious freedom and religious pluralism in Tertullian’s optic, it becomes clear that when the principle of religious freedom emerged at the end of the 2nd century in North Africa, at least in the case of the Carthaginian teacher, there was no talk of any religious indifferentism. Tertullian makes the greatest Pauline-like concession to other religions in merely recognising that other religions, even if unconsciously, already worship the one true God, the God of the Christians. For Tertullian believes that every human soul is already Christian by nature, but this belief cannot be equated with a principled acceptance of religious pluralism in the sense of indifferentism.
Sekundarne ključne besede:	religious studies;comparative religion;religious indifferentism;interreligious dialogue;paganism;Christianity;Tertullianus;Quintus Septimus Florens;ok.160-225;
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	str. 73-87
Letnik:	ǂLetn. ǂ77
Zvezek:	ǂšt. ǂ2
Čas izdaje:	2022
DOI:	10.34291/Edinost/77/02/Bogataj
ID:	25210167