Jezik: | Angleški jezik |
---|---|
Leto izida: | 2020 |
Tipologija: | 1.02 - Pregledni znanstveni članek |
Organizacija: | UL TEOF - Teološka fakulteta |
UDK: | 27-23:26(430+436) |
COBISS: |
44260099
![]() |
ISSN: | 2335-4127 |
Št. ogledov: | 28 |
Št. prenosov: | 4 |
Ocena: | 0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
![]() ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() |
Sekundarni jezik: | Slovenski jezik |
---|---|
Sekundarni naslov: | Med preučevanjem Biblije in soočanjem s preteklostjo |
Sekundarni povzetek: | Desetletja po tragediji Šoa so pomenila ključno prelomnico v tem, kako bo krščanska teologija opredelila svoj pristop ne samo do judovstva, temveč tudi do prvega dela Svetega pisma – Stare zaveze ali hebrejske Biblije. Krščanske cerkve so se morale postopoma soočiti s svojo stoletno protijudovsko tradicijo in počasi so prišle do spoznanja, da sta krščansko protijudovstvo in razširjena tišina Cerkve ob grozodejstvih druge svetovne vojne prispevala h gnusnim zločinom, ki jih je zagrešil nacistični režim. Množične pobude za judovsko-krščanski dialog so pomemben rezultat tega premika v miselnosti. Ta članek se osredotoča na pobude judovsko-krščanskega dialoga, ki temeljijo na hebrejski Bibliji in so bile osnovane v letih in desetletjih po drugem vatikanskem koncilu v postnacistični Nemčiji in v postnacistični Avstriji. |
Sekundarne ključne besede: | judovsko-krščanski dialog;množične pobude;obdobje po koncilu;Nemčija;Avstrija; |
Strani: | str. 221-231 |
Letnik: | ǂLetn. ǂ75 |
Zvezek: | ǂšt. ǂ2 |
Čas izdaje: | 2020 |
DOI: | 10.34291/Edinost/75/02/Petschnigg |
ID: | 25250199 |