učinki, posledice, motivacija in meje navidezne povezanost
Povzetek
Prispevek analizira pojav jeznega in sovražnega govora na spletu z vidika vpletenih čustev in opisuje posledice izražanja premeščene jeze, besa, sovraštva in frustriranosti za uporabnike družbenih omrežij. Razčlenjuje psihosocialno motivacijo povzročiteljev in dokazuje, da jim spletni medij sicer nudi zadovoljitev potrebe po prepoznavnosti, odobravanju in pripadnosti, a jih obenem zapira v brezosebni, navidezni prostor povezovanja, v katerem so ključne značilnosti medosebne povezanosti v realnem svetu odsotne. Ker nastopajo večinoma v vlogi jeznih, užaljenih žrtev, akterji prezirljivega in sovražnega govora na spletu v očeh javnosti ne morejo doseči tiste prepričljivosti in pristnosti, ki jo daje izključno izražanje ranljivosti. S tega vidika je tudi doseg jeznega govora na družbenih omrežjih manjši, kot se glede na njegovo odmevnost zdi.
Ključne besede
nefunkcionalna jeza;sovraštvo;sovražni govor;družbena omrežja;mladi;ženske;potreba po prepoznanju;povezanost;vloga žrtve;pristnost;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2024 |
Tipologija: |
1.02 - Pregledni znanstveni članek |
Organizacija: |
UL TEOF - Teološka fakulteta |
UDK: |
159.942:316.772.5 |
COBISS: |
220505347
|
ISSN: |
0006-5722 |
Št. ogledov: |
11 |
Št. prenosov: |
2 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Expressing anger and hatred online |
Sekundarni povzetek: |
The paper analyses the phenomenon of online hate speech in terms of the emotions involved and describes the consequences of putting displaced anger, rage, hate, and frustration onto social network users. It analyses the psychosocial motivations of the perpetrators and demonstrates that, while the online media satisfy their need for visibility, approval, and belonging, they also enclose them in an impersonal, virtual space of artificial connectedness that lacks the key features of interpersonal connectedness in the real world. Because they are mostly acting as angry, offended victims, the users of contemptuous and hateful online speech cannot achieve the public persuasiveness and authenticity that only expressions of vulnerability can provide. In this respect, the reach of angry speech on social networks appears to be smaller than its resonance would suggest. |
Sekundarne ključne besede: |
displaced anger;hate;hate speech;social media;youth;women;need for recognition;affiliation;victim role;authenticity; |
Vrsta dela (COBISS): |
Članek v reviji |
Strani: |
str. 945-953 |
Letnik: |
ǂLetn. ǂ84 |
Zvezek: |
ǂ[št.] ǂ4 |
Čas izdaje: |
2024 |
DOI: |
10.34291/BV2024/04/Erzar |
ID: |
25595038 |