Gregor Čok (Avtor)

Povzetek

The Slovenian coastal zone offers favourable conditions for bathing, which has led to the development of many natural bathing sites and beaches. The article presents the results of the research aimed at recording their legal status, number, extent and capacity. We reviewed official databases, prepared an analysis of the spatial conditions and capacity calculations. The research was based on descriptive and comparative methods and interviews. It was found that there are 17 bathing sites, as recorded in official records, and an additional 29 so-called informal bathing sites located along the entire coastline. The total capacity of all 46 locations is 42,781 bathers. The estimate is almost three times higher than the official data, which addresses the need to upgrade the existing system of spatial recording. Research addresses the analytical approach to assessing conditions in space and contributes to the collection of reliable data.

Ključne besede

coastal zone;natural bathing sites;beaches;capacity;beach carrying capacity assessment;recording;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UL FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
UDK: 711.4:338.483.11(210.5)
COBISS: 220967939 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 1408-5348
Št. ogledov: 55
Št. prenosov: 36
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Italijanski jezik
Sekundarni naslov: Siti balneari naturali formali/informali e spiagge nella zona costiera slovena – sfide nel campo dell’inventario e della pianificazione spaziale
Sekundarni povzetek: Slovenska obala ponuja ugodne pogoje za dejavnosti kopanja in sončenja, zato so se v prostoru izoblikovala številna naravna kopališča in plaže. V članku so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila usmerjena v evidenco njihovega pravnega statusa, števila, obsega in kapacitet. V tem okviru smo izvedli pregled uradnih evidenc, analizo stanja v prostoru, konzultacije z lokalnimi skupnostmi ter upravljavci kopališč. Uporabljeni sta bili deskriptivna in primerjalna raziskovalna metoda. Na podlagi pridobljenih podatkov smo izvedli izračun obsega in kapacitet vseh kopališč. Ugotovili smo, da podatke o kopališčih vodijo institucije tako na državni kot lokalni ravni. Žal so obstoječe evidence nepopolne, težavo predstavlja tudi večkrat nedorečen pravni status (formalna in neformalna kopališča) in neusklajena terminologija (kopališča, plaže, kopalna območja ipd.). Glede števila in prostorske razporeditve smo ugotovili, da se poleg 17 kopališč, kot jih vodijo uradne evidence, v prostoru nahaja še dodatnih 29 lokacij, kjer se tudi izvajajo dejavnosti kopanja in sončenja. Dodaten izziv predstavlja evidentno neskladje med formalno opredeljenimi kopalnimi vodami (vodna zemljišča, ki se razprostirajo po tretjini obalne linije) in kopališči na kopnem. Z izračunom obsega (zemljišča na kopnem v m2 ) in kapacitet (7 m2 /kopalca kot minimum) smo ugotovili, da vseh 46 kopališč skupaj omogoča nastanitev 42.781 kopalcev. Ta ocena skoraj trikrat presega uradne podatke, kar naslavlja potrebo po nadgradnji obstoječega sistema evidentiranja stanja v prostoru. Predstavljeni rezultati bodo v podporo zlasti institucijam, ki jim nedavno sprejeti Pomorski prostorski plan Slovenije nalaga pristojnosti in naloge za načrtovanje posegov v obalnem pasu. Sem sodi predvsem izdelava ocene nosilne zmogljivosti prostora in posledično usklajeno izvajanje strategije prostorskega razvoja v občutljivem morskem okolju.
Sekundarne ključne besede: obalni pas;naravna kopališča;plaže;kapacitete;ocena nosilne zmogljivosti kopališča;evidentiranje;
Vrsta dela (COBISS): Članek v reviji
Strani: str. 445-464
Letnik: ǂLetn. ǂ34
Zvezek: ǂšt. ǂ4
Čas izdaje: 2024
DOI: 10.19233/ASHS.2024.30
ID: 25639358