diplomsko delo
Sara Dimitrovski (Avtor), Primož Rakovec (Mentor)

Povzetek

Diplomsko delo analizira pojav izgorelosti med socialnimi delavkami. Raziskovala sem, kako je izgorelost definirana, kako se manifestira v delovnem okolju in kakšen vpliv ima na posameznika. Poseben poudarek je na ugotavljanju dejavnikov, ki prispevajo k izgorelosti, ter na identifikaciji strategij za njeno obvladovanje. Razlog za raziskovanje pojava izgorelosti je govor o vedno večjem izgorevanju socialnih delavk na centrih za socialno delo, kar se kaže v veliki fluktuaciji zaposlenih in pomanjkanju kadra. Pregledane so relevantna literatura in obstoječe raziskave na tem področju. Literatura zajema teme stresa, izgorelosti, izgorelosti v poklicih pomoči, skrbi zase in organizacijski skrbi zase. Cilj diplomskega dela ima poudarek na pomenu ozaveščanja o tej problematiki ter možnosti za sistemsko priznavanje izgorelosti kot poklicne bolezni. Sodelovanje s pristojnimi institucijami, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) ter centri za socialno delo (v nadaljevanju CSD), omogoča dostop do celotne populacije in kasnejše predlaganje konkretnih politik in praks na podlagi dobljenih rezultatov za zmanjšanje stresa na delovnem mestu, kar je pomembno za pozitivne učinke tako za zaposlene kot tudi za organizacijo kot celoto ter uporabnike storitev na centrih za socialno delo. Raziskava je kvantitativna in deskriptivna ter vsebuje pet hipotez. Podatke sem zbirala s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki sem ga izdelala v programu 1ka, dr. Sonja Robnik s Sektorja za varnost in zdravje na MDDSZ pa ga je razposlala vsem direktorjem centrov za socialno delo po Sloveniji. Vprašalnik vsebuje 29 vprašanj zaprtega tipa. Anketni vprašalnik je bil aktiven med 11. marcem in 23. aprilom 2024. Vseh enot raziskovanja je bilo 541, od tega 319 ustreznih. Izvedena je bila kvantitativna analiza podatkov s pomočjo programov 1ka in Excel. Ključne ugotovitve raziskave so naslednje: izgorelost je pogost pojav med socialnimi delavkami, pri čemer so glavni dejavniki tveganja povezani z visokimi delovnimi obremenitvami in pomanjkanjem organizacijske podpore. Socialne delavke, ki aktivno skrbijo zase, predvsem s telesno aktivnostjo in sprostitvenimi tehnikami, lahko doživljajo manj simptomov izgorelosti. Sklepi in predlogi raziskave izpostavljajo potrebo po izboljšanju delovnih pogojev in zagotavljanju večje organizacijske podpore za zmanjšanje pojavnosti izgorelosti.

Ključne besede

stres;izčrpanost;izgorelost;sočutje;sekundarna travma;psihosocialni dejavniki tveganja;socialno delo;skrb zase;centri za socialno delo;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL FSD - Fakulteta za socialno delo
Založnik: [S. Dimitrovski]
UDK: 364-43:159.94
COBISS: 240577283 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 485
Št. prenosov: 1164
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Prevalence of Burnout Among Social Workers and Other Professionals at Centers for Social Work in Slovenia
Sekundarni povzetek: The thesis analyzes the phenomenon of burnout among social workers. I explored how burnout is defined and manifested in the work environment and its impact on individuals. Special emphasis is placed on identifying the factors contributing to burnout and strategies for managing it. The motivation behind this research is the increasing reports of burnout among social workers at Centers for Social Work, as evidenced by high staff turnover and a shortage of personnel. Relevant literature and existing research on the topic are reviewed, covering themes such as stress, burnout, burnout in helping professions, self-care, and organizational self-care. The goal of the thesis is to emphasize the importance of raising awareness of this issue and the potential for systemic recognition of burnout as an occupational disease. Collaboration with the Ministry of Labour, Family, Social Affairs and Equal Opportunities (MDDSZ) and Centers for Social Work enables access to the entire population and the possibility of proposing concrete policies and practices, based on the research findings, to reduce workplace stress. This is crucial for positive outcomes for employees, the organization as a whole, and service users at Centers for Social Work. The research is quantitative and descriptive, consisting of 5 hypotheses. Data was collected via an anonymous survey questionnaire created in the 1ka program, which Dr. Sonja Robnik from the Safety and Health Sector at MDDSZ sent to all directors of Centers for Social Work across Slovenia. The questionnaire contains 29 closed-ended questions and was active from March 11, 2024, to April 23, 2024. A total of 541 units were surveyed, of which 319 were valid. Quantitative data analysis was conducted using the 1ka program and Excel. The key findings of the research are as follows: burnout is a common phenomenon among social workers, with primary risk factors associated with high workloads and a lack of organizational support. Social workers who actively engage in self-care, particularly through physical activity and relaxation techniques, can experience fewer symptoms of burnout. The research conclusions and recommendations emphasize the need for improved working conditions and greater organizational support to reduce the incidence of burnout.
Sekundarne ključne besede: stress;burnout;compassion fatigue;secondary trauma;psychosocial risk factors;social work;self care;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo
Strani: 103 str.
ID: 25707043