magistrsko delo
Povzetek
Uvod: Krioterapija je terapija z ohlajanjem, ki jo uporabljamo za pospeševanje okrevanja po telesnem naporu. Najpogosteje se uporablja pri športni rehabilitaciji, vendar pa so podatki o uporabi krioterapije za hitrejše okrevanje po aerobni vadbi nasprotujoči si. Cilj tega sistematičnega pregleda literature je bil analizirati rezultate randomiziranih ali nerandomiziranih kontroliranih študij o učinkovitosti krioterapije pri okrevanju zdravih odraslih po aerobni vadbi. Metode dela: To magistrsko delo je sistematičen pregled izsledkov randomiziranih kontroliranih preizkusov ali nerandomiziranih kontroliranih preizkusov, objavljenih v recenziranih revijah po letu 2011. Vire smo iskali v podatkovnih zbirkah PubMed, CINAHL in PEDro. Rezultati: Vključitvena merila je izpolnilo 13 študij, objavljenih med letoma 2011 in 2023. Vključene študije so merile subjektivne, objektivne ali kombinacijo obeh vrst parametrov okrevanja. Preučevanih je bilo 18 parametrov okrevanja, od katerih so bila 3 subjektivna in 15 objektivnih. Identificiranih je bilo 8 različnih vrst krioterapije, in sicer: tuš s hladno vodo, potopitev v hladno vodo, krioterapija celega telesa, krio-telovniki, fazno spremenljivi material, zaužitje ledene brozge, hladilni trakovi in hladilna enota za roke. Učinke so merili po aerobni vadbi pri populacijah tekačev, treniranih kolesarjih, nogometaših ter gasilcih. Učinki so bili pretežno koristni za telesno temperaturo, frekvenco srčnega utripa (fSU) in zapoznelo bolečino v mišicah. Krio-telovniki in potopitev v hladno vodo sta povzročila klinično značilno znižanje temperature kože v mirovanju (p < 0.01). Zaužitje ledene brozge je značilno spodbudilo okrevanje temperature jedra in kože (p < 0.05). Vrednosti temperature jedra so tudi bile bistveno nižje pri uporabi fazno spremenljivega material. fSU se je značilo hitreje zmanjšala s tuširanjem s hladno vodo v prvi 30-minutni časovni točki okrevanja (p < 0.01). Hladilni trakovi so značilno zmanjšali fSU med okrevanjem (p < 0.05). Ob uporabi fazno spremenljivega materiala je fSU bila značilno nižja pri 10 in 20 min ohlajanja (p < 0.001). Pri krioterapiji celega telesa se je zapoznela bolečina v mišicah zmanjšala po prvi seji krioterapije celega telesa po 1 uri. Ob uporabi potopitve v hladno vodo in krioterapije celega telesa, povečana bolečina je bila prisotna v vseh skupinah od izhodišča do 24 ur, vendar pa dlje časa s placebo skupino, in sicer do 48 ur. Rezultati ostajajo nasprotujoči si za ravni c-reaktivnega proteina, kreatin kinazo v krvi in za mišično zmogljivost. Potrebno je podrobneje preučiti spremembe označevalcev vnetja, in sicer faktorja tumorske nekroze alfa, interlevkina-6, interlevkina-10, interlevkina-1r alfa in interlevkina beta, saj podatki zanje niso bili statistično pomembni. Razprava in zaključek: V populaciji zdravih odraslih tehnike krioterapije ostajajo varna metoda okrevanja. Na splošno lahko služi kot pomembna metoda okrevanja za izboljšanje hitrosti vrnitve v šport. Kljub temu so potrebne nadaljnje raziskave z večjimi vzorci in ob upoštevanju ženske populacije.
Ključne besede
magistrska dela;fizioterapija;aerobna vadba;krioterapija;okrevanje;tek;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2024 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UL ZF - Zdravstvena fakulteta |
Založnik: |
[M. Tovernić] |
UDK: |
615.8 |
COBISS: |
222990851
|
Št. ogledov: |
32 |
Št. prenosov: |
2 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Effects of cryotherapy on recovery parameters after aerobic exercise in healthy adults - systematic literature review |
Sekundarni povzetek: |
Introduction: Cryotherapy is a recovery technique that involves the use of a cold substance. It is most commonly used in sports rehabilitation; however, the data on the use of cryotherapy as a strategy for faster recovery after aerobic exercise is conflicting. This systematic literature review therefore aimed to analyse the results of relevant up-to-date scientific studies on the effectiveness of cryotherapy in the recovery of healthy adults after aerobic exercise. Methods: This master’s thesis is a systematic literature review of randomized controlled trials or non-randomized controlled trials published in peer reviewed journals after 2011. Searched databases include PubMed, CINAHL and PEDro. Results: The inclusion criteria were met by 13 studies published between 2011 and 2023. The included studies measured subjective and objective recovery parameters or a combination of both. A total of 18 outcome measures, or recovery parameters, were identified, 3 of which were subjective and 15 objective. 8 different kinds of cryotherapy interventions were identified: cold-water showers, cold water immersion, whole body cryotherapy, cooling vests, phase-change material, ice slurry consumption, cooling bands and a hand-cooling unit. Effects were tested after aerobic exhaustion training in populations of runners, trained cyclists, soccer players and firefighters. Effects were predominantly beneficial for core body temperature, heart rate and delayed-onset muscle soreness. Cooling vests and cold water immersion produced clinically significant reductions in resting skin temperature (p < 0.01). Ingestion of crushed ice significantly promoted recovery of core and skin temperatures (p < 0.05). Core temperature values were also significantly lower when using phase-change material. Heart rate decreased significantly faster with the cold-water shower at the first 30-min recovery time point (p < 0.01). Cooling bands significantly reduced heart rate during recovery (p < 0.05). When using phase-change material, heart rate was significantly lower at 10 and 20 minute time point of cooling (p < 0.001). With whole body cryotherapy, delayed-onset muscle soreness decreased after the first whole body cryotherapy session after 1 hour. Using cold water immersion and whole body cryotherapy, increased delayed-onset muscle soreness was present in all groups from baseline up to 24 hours, but lasted longer in the placebo group, up to 48 hours. Results remain conflicting for c-reactive protein levels, blood creatine kinase and muscle strength. Further insight is needed for inflammation markers tumor necrosis factor alpha, interleukin 6, interleukin 10, interleukin 1r alpha and interleukin beta as the data is not statistically significant. Discussion and conclusion: In the population of healthy adults, cryotherapy modules remain a safe recovery method. Overall, cryotherapy may serve as an efficient strategy to accelerate recovery in sport. Additional research is needed with bigger population samples as well as to elucidate the sex differences in response to cryotherapy. |
Sekundarne ključne besede: |
master's theses;physiotherapy;aerobic exercise;cryotherapy;recovery;running; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za fizioterapijo |
Strani: |
72 str. |
ID: |
25730948 |