: Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri medialnem epikondilitisu

diplomska naloga

Tim Tekavec (Avtor), Gregor Omejec (Recenzent), Špela Bračun Vnuk (Mentor)

Povzetek

Medialni epikondilitis, splošno znan kot golfarski komolec, je degenerativna poškodba, ki se pojavi zaradi ponavljajočih se preobremenitev in mikrotravm mišičnega sistema fleksor-pronator. Najpogosteje prizadene posameznike, ki izvajajo gibe pronacije podlahti in fleksije zapestja v športih, kot so golf, tenis ali met kopja, predvsem pa pri poklicih z obremenitvami zgornjih udov. Poškodba običajno prizadene dominantno roko in poteka v dveh fazah: akutni, kjer so prisotni vnetje, bolečina in oteklina, ter kronični, ki vključuje degenerativne spremembe tkiva, fibrozo in kalcifikacijo. Posledica je zmanjšan obseg gibljivosti, oslabljena funkcionalnost in omejena moč prijema. Diagnoza temelji na podrobni anamnezi, kliničnih testih, kot sta test fleksije zapestja proti uporu in Reverse Cozen’s Test, in slikovnih metodah (ultrazvok, magnetna resonanca), ki omogočajo oceno obsega poškodbe in izključitev drugih vzrokov bolečine. Fizioterapevtska obravnava stremi k zmanjšanju bolečine, izboljšanju gibljivosti, povrnitvi funkcionalnosti zgornjega uda in povečanju moči prijema. Učinkovite metode vključujejo ekscentrične vaje za krepitev prizadetih mišic, terapijo z udarnimi valovi za spodbujanje regeneracije tkiva in raztezne ter manualne tehnike. Pomembno je, da se terapija prilagodi stopnji poškodbe in specifičnim potrebam bolnika, pri čemer je celostni in personaliziran pristop ključen za uspešno rehabilitacijo. Raziskave potrjujejo učinkovitost ekscentričnih vaj in terapije z udarnimi valovi, medtem ko so dokazi za druge metode, kot so laser, ultrazvok in kineziološki trakovi, še vedno omejeni. V akutni fazi se svetujejo nizkoenergijski udarni valovi za lajšanje bolečin in pospeševanje mikrocirkulacije, medtem ko se ekscentrične vaje izvajajo z nizko intenzivnostjo. V kronični fazi so priporočljivi visokofrekvenčni udarni valovi za doseganje globljih tkiv in intenzivnejše vaje za regeneracijo in krepitev mišične skupine fleksor-pronator. Kljub obstoječim metodam zdravljenja še vedno primanjkuje obsežnih znanstvenih dokazov za izdelavo specifičnih smernic. Nadaljnje raziskave bi pripomogle k razvoju bolj personaliziranih in učinkovitih terapevtskih pristopov, ki bi izboljšali kratkoročne in dolgoročne izide. Pri bolnikih, ki kljub obsežni fizioterapevtski obravnavi še vedno občutijo hude bolečine in omejitve, je operativno zdravljenje zadnja možnost. Z natančno oceno bolnikovih potreb in morebitnih sočasnih bolezni lahko dosežemo najboljše možne rezultate in izboljšamo kakovost življenja bolnikov z medialnim epikondilitisom.

Ključne besede

komolec;medialni epikondilitis;fizioterapevtska obravnava;fizioterapija;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2025
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Založnik:	[T. Tekavec]
UDK:	615.8
COBISS:	227590659
Št. ogledov:	163
Št. prenosov:	12
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Efficiency of physiotherapeutic treatment for medial epicondylitis
Sekundarni povzetek:	Medial epicondylitis, commonly known as golfer's elbow, is a degenerative condition caused by repetitive overuse and microtrauma of the flexor-pronator muscle group. It most frequently affects individuals performing repetitive pronation of the forearm and wrist flexion, particularly in sports such as golf, tennis, or javelin throwing, as well as in occupational activities involving upper limb strain. The injury typically occurs on the dominant arm and progresses in two phases: the acute phase, characterized by inflammation, pain, and swelling, and the chronic phase, marked by degenerative tissue changes, fibrosis, and calcification. This results in reduced range of motion, impaired functionality, and weakened grip strength. Diagnosis relies on a detailed medical history, clinical tests such as the Wrist Flexion Test against resistance and the Reverse Cozen’s Test, along with imaging techniques (ultrasound, magnetic resonance imaging) to assess the extent of the injury and rule out other potential causes of pain. Physiotherapy aims to reduce pain, restore mobility, recover upper limb functionality, and improve grip strength. Effective treatments include eccentric exercises to strengthen the affected muscles, shockwave therapy to stimulate tissue regeneration, and stretching and manual techniques. Tailoring therapy to the stage of injury and the specific needs of the patient is essential, with a holistic and personalized approach being key to successful rehabilitation. Research supports the effectiveness of eccentric exercises and shockwave therapy, while evidence for other methods, such as laser therapy, ultrasound, and kinesiology taping, remains limited. In the acute phase, low-energy shockwave therapy is recommended to alleviate pain and enhance microcirculation, with low-intensity eccentric exercises introduced gradually. In the chronic phase, high-frequency shockwaves are advised for deeper tissue penetration, along with more intensive exercises to promote regeneration and strengthen the flexor-pronator muscle group. Despite the existing treatment approaches, there is still a lack of comprehensive scientific evidence to establish specific guidelines. Further research could help develop more personalized and effective therapeutic strategies, improving both short- and long-term outcomes. For patients who continue to experience severe pain and functional limitations despite extensive physiotherapy, surgical intervention remains a last resort. By conducting a thorough assessment of the patient’s needs and potential comorbidities, the best possible results can be achieved, enhancing the quality of life for individuals suffering from medial epicondylitis.
Sekundarne ključne besede:	elbow;medial epicondylitis;physiotherapy treatment;physiotherapy;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Študijski program:	0020382
Komentar na gradivo:	Visokošolski zavod Fizioterapevtika
Strani:	II, 37 str.
ID:	25931506