(magistrsko diplomsko delo)
Samo Planinc (Avtor), Aleš Novak (Mentor)

Povzetek

Načelo primarnosti prava EU je načelo, ki ga je razvilo Sodišče EU kot instrument zagotavljanja učinkovitosti prava EU. Sestavilo ga je iz treh večjih vidikov. Prvi je glede uporabe primarnosti, kjer Sodišče zaključi, da sta časovna komponenta in hierarhična stopnja nasprotujočega pravila nepomembni. Če pravilo države članice nasprotuje pravu EU, je potrebno uporabiti pravo EU. Edino, kar omejuje uporabo načela primarnosti, je nekvalificiranje pravila za neposredni učinek. Drugi vidik je, kdo naj uporablja primarnost. Sodišče EU to zahteva od vseh državnih organov. Tretji vidik pa se nanaša na pričakovano postopanje državnih organov, ko uporabijo načelo primarnosti. Ta od njih zahteva le odreko uporabi nacionalnega konfliktnega pravila, ne njegove razveljavitve. Vendar je to le razumevanje načela primarnosti s strani Sodišča EU, pogled držav članic pa je nekoliko drugačen. Države članice sicer sprejemajo načelo primarnosti prava EU, vendar ne tako široko in brezpogojno, kot je to zastavilo Sodišče EU. To je razvidno skozi analizo sodne prakse držav članic. Najbolj obširno sodno prakso ima Nemčija. Glavni rezultat te sodne prakse je oblikovanje treh omejitev načela primarnosti, in sicer na podlagi temeljnih pravic, ustavne identitete in preseganja pooblastil. Do uporabe teh omejitev pride redko, vendar pogosteje v zadnjih petih letih. Analiza češke sodne prakse pokaže zelo močno zgledovanje po nemški, vendar glavni primer, ko pride do odrekanja primarnosti, ne izvira iz spora z EU, temveč notranjih trenj med sodišči. Analiza španske sodne prakse pokaže primer zmernejšega pristopa in prirejanja pravnih sistemov. Analiza poljske sodne prakse, predvsem novejše, pa pokaže odrekanje primarnosti prava EU bolj kot potezo v političnem sporu z EU, kakor pravno nasprotovanje načelu primarnosti. Z vsemi temi analizami vidimo, da je načelo primarnosti široko sprejeto, le v izjemnih primerih imajo države članice pomisleke o zahtevah sodišča EU.

Ključne besede

Pravo EU;načelo primarnosti;Sodišče Evropske unije;nemško Zvezno ustavno sodišče;ENEL;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL PF - Pravna fakulteta
Založnik: [S. Planinc]
UDK: 340.1(043.2)
COBISS: 229005571 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 143
Št. prenosov: 61
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Legal theoretical aspects of primacy of EU law in relation to member states
Sekundarni povzetek: The principle of primacy of EU law, developed by the Court of Justice of the EU (CJEU), ensures the effectiveness of EU law. It has three key aspects. First, the CJEU ruled that the temporal component and hierarchical status of a conflicting national rule are irrelevant—EU law must be applied if a conflict arises, unless the European rule does not qualify for direct effect. Second as to who needs to apply the principle, CJEU ruled that all state authorities are required to apply the principle of primacy. Third in regard to how to apply the principle, state authorities need only disapply the conflicting national rule, not annul it. However, this is only the CJEU's understanding of the principle, while the perspective of Member States is somewhat different. Member States accept the principle, but not as broadly and unconditionally as the CJEU has framed it. This is evident from the analysis of Member States' case law. Germany has the most extensive case law on the subject, whose main outcome are three limitations to the principle of primacy, based on fundamental rights, constitutional identity, and the exceeding of competences. These are rarely applied, although they have been invoked more frequently in the last five years. An analysis of Czech case law reveals a strong reliance on German jurisprudence, although the main case where the primacy of EU law is denied resulted from internal tensions between courts, not from a conflict with the EU. An analysis of Spanish case law demonstrates a more moderate approach and an adaptation of legal systems. An analysis of more recent Polish case law, however, shows a denial of the primacy of EU law, not as a legal opposition to the principle, but rather as a political move in a dispute with the EU. Through these analyses, it is clear that the principle of primacy is widely accepted, with Member States only having reservations about the CJEU's demands in exceptional cases.
Sekundarne ključne besede: Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Pravna fak.
Strani: 30 f.
ID: 26052979