magistrsko delo
    	
    Povzetek
 
Uvod: Sodobni izzivi na področju varnosti živil ter naraščajoča potreba po naprednih  rešitvah so spodbudili uporabo umetne inteligence v sistemih za zagotavljanje varnosti  hrane. Vključevanje novih sistemov za zagotavljanje varne in kakovostne hrane ter  skladnosti s standardi ostaja ključno za ohranjanje zdravja prebivalstva. Poznamo več  različnih tehnologij umetne inteligence, ki so že bile uporabljene v živilski industriji:  ekspertni sistemi, mehka logika, nevronske mreže, strojno učenje in jezikovni modeli.  Poglobljeno se preučujejo prednosti umetne inteligence, kot so hitrost analize podatkov,  avtomatizacija odločitvenih procesov in izboljšana natančnost napovedovanja tveganj.  Namen: Oceniti potencial uporabe jezikovnih modelov umetne inteligence v kontekstu  sistemov za zagotavljanje varnosti živil, s poudarkom na analizi dejavnikov tveganja.  Metode dela: Metodološki pristop temelji na teoretičnem pregledu literature, analizi in  primerjavi jezikovnih modelov ter študiji primera. Študija primera zajema testiranje  izbranega umetnointeligenčnega sistema na dveh teoretičnih in dveh realnih primerih iz  živilske industrije po načelih sistema HACCP. Rezultati: Rezultati kažejo, da je  umetnointeligenčni sistem najbolj primerljiv z analiziranimi izbranimi primeri za  mikrobiološke dejavnike tveganja, tako pri prepoznavanju (48 %), kot pri obvladovanju  tveganj s preventivnimi ukrepi (42 %). Sistem je manj primerljiv za kemijske in fizikalne  dejavnike tveganja ter alergene. Visoko stopnjo skladnosti z analiziranimi primeri je  umetnointeligenčni sistem dosegel pri določanju kritičnih kontrolnih točk, saj je ta bila med  79 % in 92 % glede na izbrane primere. Pri določanju kritičnih mejnih vrednosti, korektivnih  ukrepov, vzpostavljanju sistema monitoringa, postopkov dokumentacije in verifikacije je bil  umetnointeligenčni sistem v večji meri manj natančen, navedbe so bile bolj splošne in manj  prilagojene na specifičen proizvodni proces, so pa večkrat vsebovale »avtomatizacijo« in  »digitalizacijo«. Razprava in zaključek: Primerjava rezultatov z obstoječimi zapisi  HACCP študij kaže, da umetna inteligenca lahko izboljša analizo dejavnikov tveganj, a  popolna avtomatizacija v tem trenutku, brez dodatnih prilagoditev orodja, ni priporočljiva.  Pri tem je potrebno poudariti, da je skladnost umetnointeligenčnega sistema temeljila na  vsebinski primerjavi s primeri, opisanimi v strokovni literaturi in obstoječi realni HACCP  študiji. Strokovna presoja in regulativni nadzor ostajata ključna za zagotavljanje varnosti  živil. Nadaljnje raziskave bi tako morale vključevati namensko prilagoditev oz. izboljšanje  algoritmov ter redno preverjanje skladnosti z zahtevami zakonodaje ter živilskih standardov.
    Ključne besede
 
magistrska dela;sanitarno inženirstvo;umetna inteligenca;živilska industrija;varnost hrane;HACCP;
    Podatki
 
    
        
            | Jezik: |  
            Slovenski jezik | 
        
        
        
            | Leto izida: |  
            2025 | 
        
            
        
        
            | Tipologija: |  
            2.09 - Magistrsko delo |         
        
            
        
            | Organizacija: |  
            UL ZF - Zdravstvena fakulteta |         
        
        
            | Založnik: | 
            [L. Erjavec] | 
        
   
        
            | UDK: |  
            614 |         
        
   
        
        
            | COBISS: |  
            
                
                    231550979
                     
                
             | 
        
        
        
  
        
            | Št. ogledov: |  
            132 | 
        
        
        
            | Št. prenosov: |  
            48 | 
        
        
        
            | Ocena: |  
            0 (0 glasov) | 
        
        
            | Metapodatki: |  
            
                 
                 
                 
                 
                 
                 
                 
                 
                 
                 
                 
             | 
        
    
    
    Ostali podatki
 
    
        
            | Sekundarni jezik: |  
            Angleški jezik | 
        
        
        
            | Sekundarni naslov: |  
            Possibilities of using artificial intelligence tools in the field of food safety systems | 
        
        
        
        
            | Sekundarni povzetek: |  
            Introduction: Modern challenges in food safety and the growing need for advanced  solutions have driven the adoption of artificial intelligence in food safety management  systems. Implementing new systems to ensure safe, high-quality food and standards  compliance remains crucial for public health. Various artificial intelligence technologies  have been used in the food industry, including expert systems, fuzzy logic, neural networks,  machine learning, sensors, and language models. The benefits of artificial intelligence—  such as rapid data analysis, automated decision-making, and improved risk prediction  accuracy—are being thoroughly examined. Purpose: To evaluate the potential application  of artificial intelligence language models in food safety management systems, focusing on  risk factor analysis. Methods: This study is based on a theoretical literature review, analysis  and comparison of language models, and a case study. The case study tested a selected  artificial intelligence system on two theoretical and two real-world examples from the food  industry following HACCP principles. Results: The results show that the artificial  intelligence system is most comparable with benchmark cases for microbiological risk  factors, both in detection (48 %) and in managing risks through preventive measures (42 %).  The system is less comparable for chemical and physical risk factors and allergens. A high  degree of compliance was achieved in determining critical control points, ranging from 79 %  to 92 % in the selected examples. However, when establishing critical limit values,  corrective actions, monitoring systems, documentation procedures, and verification  protocols, the artificial intelligence system was considerably less precise; its outputs were  more general and less tailored to the specific production process, often mentioning  »automation« and »digitization«. Discussion and conclusion: A comparison with existing  HACCP study records indicates that while artificial intelligence can enhance risk factor  analysis, complete automation at this stage—without further tool adaptations—is not  advisable. The consistency of the artificial intelligence system was based on content  comparisons with examples from scientific literature and existing HACCP studies. Expert  evaluation and regulatory oversight remain crucial for ensuring food safety. Future research  should focus on targeted algorithm improvements and regular verification of compliance  with legal requirements and food standards. | 
        
        
        
            | Sekundarne ključne besede: |  
            master's theses;sanitary engineering;artificial intelligence;food industry;food safety;HACCP; | 
        
        
            
        
            | Vrsta dela (COBISS): |  
            Magistrsko delo/naloga | 
        
        
        
            | Študijski program: |  
            0 | 
        
        
           
        
           
        
           
        
           
        
            | Komentar na gradivo: |  
            Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za sanitarno inženirstvo | 
        
        
           
        
           
        
           
        
            | Strani: |  
            73 str., [3] str. pril. | 
        
        
           
        
           
        
           
        
           
        
           
        
           
        
           
        
           
        
          
        
          
        
          
        
         
        
         
        
        
            | ID: |  
            26171632 |