magistrsko delo
Kaja Novljan (Avtor), Gregor Torkar (Mentor)

Povzetek

V modernem šolstvu ima izkustveno učenje vse večjo vlogo. Ena od uveljavljenih oblik izkustvenega učenja je tudi raba šolskega vrta. Z njo otroci lažje in bolj trajnostno usvajajo naravoslovne vsebine, hkrati pa ima v vzgoji in izobraževanju še veliko širše potenciale. V začetnem delu teoretičnega dela magistrske naloge smo predstavili pomen šolskih vrtov v sodobnem izobraževanju, ki kot pristop izkustvenega učenja postavlja učenca v vlogo aktivnega subjekta v učnem procesu in se osredotoča na njegov celostni razvoj (Banjac idr., 2022). Ta prinaša pozitivne učinke na področju učenčevega učnega uspeha, motivacije in pojmovanja učenja, razvoja njegove samostojnosti, ekološke ozaveščenosti, psihofizičnega zdravja, socialnega razvoja (Graham idr., 2005; Kos in Jerman, 2019; Kos, Stradovnik in Torkar, 2022; Mann s sodelavci, 2022; Ranken idr., 2023; Skribe Dimec, 2014; Štemberger, 2012). Ker pa ima zamisel o vključevanju narave kot sestavnega dela vzgoje in izobraževanja otrok v okviru učnih načrtov že daljšo zgodovino, smo predstavili zgodovino razvoja šolskih vrtov v svetu in na Slovenskem. Predstavili smo pouk na šolskem vrtu in prednosti njegove rabe ter raziskali različne izzive, ki se ob tem pojavljajo, ter potencialne rešitve za njihovo preseganje. Pri umestitvi šolskega vrta kot elementa pri uresničevanju učnega načrta naravoslovnih predmetov v osnovni šoli smo podrobneje pregledali učna načrta predmetov spoznavanje okolja (od 1. do 3. razreda) (Kolar idr., 2011) ter naravoslovje in tehnika (4. in 5. razred) (Vodopivec idr., 2011). Pri tem smo izpostavili operativne cilje, ki so neposredno in posredno vezani na rabo šolskega vrta. Po letu 2000 so v Sloveniji začeli oživljati tradicijo šolskih vrtov na temeljih modernih spoznanj edukacijskih znanosti, k čemur so močno prispevala številna gibanja, organizacije in programi (Ribarič, 2015). Najprepoznavnejša med njimi, »Šolski ekovrtovi« in »Ekošola«, smo v nadaljevanju podrobneje predstavili. Na koncu teoretičnega dela smo izpostavili priporočila za načrtovanje vzpostavitve in ureditve šolskega vrta ter smernice za kakovostno pripravo učnih dejavnosti pri projektu šolskega vrta. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na raziskovanje in analizo dobrih primerov šolskih vrtov v posameznih slovenskih osnovnih šolah. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo, natančneje narativno metodologijo raziskovanja. Osredotočili smo se na štiri primere dobrih praks posameznih šolskih projektov in jih podrobno analizirali. Rezultati raziskave so pokazali, da so uspešni šolski vrtovi dobro načrtovani, da v celotnem procesu vključujejo sodelovanje učencev in sodelovanje z drugimi učitelji, šolskimi delavci in starši, a kljub temu v veliki meri odvisni od samoiniciativnosti posameznih mentorjev projekta. Ob proučevanju primerov dobrih praks smo določili ključne dejavnike, ki pripomorejo k uspešnosti in trajnosti projekta šolskega vrta, ter oblikovali smernice za pogostejše in kakovostnejše organiziranje dejavnosti rednega pouka v šolskem vrtu. V razpravi smo analizo šol glede na raziskovalna vprašanja povezali z ugotovitvami številnih drugih avtorjev. V zaključnem delu pa smo predstavili še priporočila za šole, ki želijo vzpostaviti šolski vrt, ter poudarili pomen nadaljnjega raziskovanja in razvoja novih pristopov k njihovemu upravljanju. Namen tega magistrskega dela je prispevati k boljšemu razumevanju vloge šolskih vrtov v vzgoji in izobraževanju ter ponuditi preizkušene praktične smernice za njihovo načrtovanje in izvajanje.

Ključne besede

šolski vrt;učenje na prostem;izkustveno učenje;osnovna šola;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik: [K. Novljan]
UDK: 373.3(043.2)
COBISS: 234217987 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 56
Št. prenosov: 9
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Best practice case studies of school gardens in primary schools
Sekundarni povzetek: In modern education, experiential learning plays an increasingly important role. The use of a school garden is one established form of experiential learning. Through it, children acquire natural science content more easily and sustainably, while it also holds much broader potential in education. In the initial theoretical part of the master's thesis, we presented the importance of school gardens in contemporary education. As an approach to experiential learning, it positions the student as an active participant in the learning process and focuses on their holistic development (Banjac et al., 2022). This yields positive effects on students' academic success, motivation, understanding of learning, development of independence, ecological awareness, psychophysical health, and social development (Graham et al., 2005; Kos and Jerman, 2019; Kos, Stradovnik and Torkar, 2022; Mann et al., 2022; Ranken et al., 2023; Skribe Dimec, 2014; Štemberger, 2012). Given that the idea of integrating nature as an integral part of children's education within the framework of curricula has a long history, we outlined the historical development of school gardens globally and in Slovenia. We discussed teaching in the school garden, the advantages of its use, and explored various associated challenges and potential solutions for overcoming them. Regarding the integration of the school garden as an element in implementing the natural science curriculum in primary school, we examined the curricula for the subjects »spoznavanje okolja« (Environmental Studies, grades 1-3) (Kolar et al., 2011) and »naravoslovje in tehnika« (Natural Science and Technology, grades 4-5) (Vodopivec et al., 2011) in detail. We highlighted the learning objectives that are directly and indirectly related to the use of the school garden. After 2000, the tradition of school gardens in Slovenia began to revive, based on modern insights from educational sciences, strongly supported by numerous movements, organizations, and programs (Ribarič, 2015). The most prominent among these, "Šolski ekovrtovi" (School Eco-gardens) and "Ekošola" (Eco-school), are presented in more detail. Finally, the theoretical part outlines recommendations for planning, establishing, and managing a school garden, and guidelines for preparing high-quality learning activities within the school garden project. The empirical part of the master's thesis focused on investigating and analyzing examples of good practice regarding school gardens in selected Slovenian primary schools. We used a qualitative method, more precisely a narrative reasearch methodology. We focused on four case studies of good practice involving individual school projects and analyzed them in detail. The findings indicated that successful school gardens are well-planned and involve collaboration among students, teachers, school staff, and parents throughout the process, although their success often relies heavily on the initiative of individual project mentors. Based on the analysis of these case studies, we identified key factors contributing to the success and sustainability of the school garden project and formulated guidelines for more frequent and higher-quality integration of regular teaching activities in the school garden. The discussion connects the analysis of the schools, in light of the research questions, with the findings of numerous other authors. The conclusion presents recommendations for schools aiming to establish a school garden and highlights the importance of further research and developing new management approaches. The aim of this master's thesis is to contribute to a better understanding of the role of school gardens in education and to offer evidence-based practical guidelines for their planning and implementation.
Sekundarne ključne besede: school garden;outdoor learning;experiential learning;primary school;Osnovnošolsko izobraževanje;Vrtovi;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Poučevanje
Strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (106 str.))
ID: 26265050