magistrsko delo
Povzetek
Prosti čas ima pomembno vlogo v življenju posameznika, saj omogoča sprostitev, zabavo, razvijanje interesov in razvoj osebnosti. Pri osebah z zmerno motnjo v duševnem razvoju (v nadaljevanju ZMDR) je zaradi njihovih zmanjšanih sposobnosti delovanja načrtovanje prostega časa pogosto oteženo, zato pri tem potrebujejo podporo drugih. V magistrskem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri nas je zanimalo, na kakšen način osebe z ZMDR preživljajo svoj prosti čas in ali so s svojim preživljanjem prostega časa zadovoljne. Zanimalo nas je tudi, kaj o preživljanju prostega časa oseb z ZMDR menijo starši oz. njihovi družinski člani. Raziskava je vključevala kvantitativni del (vprašalnik), na katerega je odgovorilo 50 odraslih oseb z ZMDR, in kvalitativni del (intervju), ki je bil opravljen s štirimi družinskimi člani (tremi starši in sestro) oseb z ZMDR. Osebe z ZMDR svoj prosti čas najpogosteje preživljajo z druženjem z družinskimi člani, s sprehodi ali z gledanjem televizije. Več svojega prostega časa osebe z ZMDR namenijo vključevanju v pasivne oblike preživljanja prostega časa (npr. gledanje televizije, poslušanje glasbe), kot vključevanju v aktivne oblike (npr. sprehod, športne dejavnosti). Osebe z ZMDR svoj prosti čas večinoma preživljajo z družino, redkeje pa sami ali s prijatelji. Za izbiro prostočasnih dejavnosti se osebe z ZMDR večinoma odločajo same, občasno pa jim pri tem pomagajo njihovi starši. Osebe z ZMDR se pogosto vključujejo v organizirane prostočasne dejavnosti, večinoma prek društev Sožitja, ki delujejo v njihovem lokalnem okolju. Zadovoljne so s ponujenimi organiziranimi prostočasnimi dejavnostmi in časom ter kakovostjo preživljanja svojega prostega časa, kljub temu pa bi si želele še kakšnih sprememb, med katerimi so na primer večja ponudba dejavnosti in več druženja s prijatelji. Rezultati, analizirani glede na odgovore družinskih članov oseb z ZMDR, so pokazali na razlike v preživljanju prostega časa oseb z ZMDR med tednom in med vikendom: med tednom so najbolj priljubljene neformalne individualne dejavnosti (npr. gledanje TV, počitek), med vikendom pa neformalne socialne dejavnosti (npr. sprehod z družinskimi člani). Starši oz. družinski člani oseb z ZMDR so menili, da h kakovostno preživetemu prostemu času oseb z ZMDR pripomorejo organizirane dejavnosti in da bi pri financiranju teh morala (še) večjo vlogo prevzeti država.
Ključne besede
osebe z ZMDR;odraslost;prostočasne dejavnosti;kakovost prostega časa;
Podatki
| Jezik: |
Slovenski jezik |
| Leto izida: |
2025 |
| Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
| Organizacija: |
UL PEF - Pedagoška fakulteta |
| Založnik: |
[M. Jordan] |
| UDK: |
376(043.2) |
| COBISS: |
236288771
|
| Št. ogledov: |
11 |
| Št. prenosov: |
2 |
| Ocena: |
0 (0 glasov) |
| Metapodatki: |
|
Ostali podatki
| Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
| Sekundarni naslov: |
Leisure activities for adults with mild intellectual disabilities |
| Sekundarni povzetek: |
Leisure time plays an important role in an individual's life, by enabling relaxation, entertainment, the development of interests, and personal growth. For individuals with moderate intellectual disability (hereinafter MID), planning leisure time is often challenging due to their reduced functional abilities. As a result, they typically require support from others. This master's thesis presents the results of a study that explored how individuals with MID spend their leisure time and the extent to which they are satisfied with their leisure experiences. Additionally, the study examined the perspectives of parents or family members regarding the leisure activities of individuals with MID. The research was conducted using both quantitative and qualitative methods. The quantitative part included a questionnaire, which was completed by 50 adults with MID. The qualitative part involved interviews with four family members (three parents and one sister) of individuals with MID. The results show that individuals with MID most frequently spend their leisure time socializing with family members, going for walks, or watching television. They tend to engage more in passive forms of leisure (e.g., watching TV, listening to music) than in active forms (e.g., walking, sports activities). Their leisure time is mostly spent with family members, and less often alone or with friends. In most cases, individuals with MID choose their leisure activities independently, although their parents occasionally assist them in making these choices. Participation in organized leisure activities is common, especially through local associations such as Sožitje, which operate in their immediate environment. Individuals with MID are generally satisfied with the organized leisure activities offered, the amount of free time available, and the overall quality of their leisure time. Nevertheless, they expressed a desire for certain changes, such as a broader range of activities and more opportunities to socialize with friends. The analysis of family members' responses revealed differences in how individuals with MID spend their leisure time on weekdays compared to weekends. During the week, informal individual activities (e.g., watching television, resting) are the most common, whereas on weekends, informal social activities (e.g., walking with family members) are more prevalent. Parents and family members stated that organized activities enhance the quality of leisure time for individuals with MID. They also emphasized that the state should take a greater role in financing these activities. |
| Sekundarne ključne besede: |
individuals with MID;adulthood;leisure activities;quality of leisure time;Osebe z motnjami v duševnem razvoju;Univerzitetna in visokošolska dela; |
| Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
| Študijski program: |
0 |
| Konec prepovedi (OpenAIRE): |
1970-01-01 |
| Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Specialna in rehabilitacijska pedagogika |
| Strani: |
1 spletni vir (1 datoteka PDF (91 str.)) |
| ID: |
26394069 |