diplomsko delo
Povzetek
Leta 2020 je svet zajel virus, ki povzroča bolezen covid-19. V Sloveniji smo epidemijo
razglasili marca istega leta. Virus pa ni prinesel le zdravstvenih težav, ampak je povzročil
tudi različna prilagajanja na vseh področjih vsakdanjega življenja. Eno izmed pomembnih
prilagoditev so morale narediti tudi fizične trgovine, saj se je tam na majhnem prostoru
zadrževalo veliko ljudi, kar je omogočalo hitro širjenje virusa. Trgovine so bile prisiljene
upoštevati priporočila vlade, saj je to bila edina možnost za nadaljnje poslovanje. V
diplomskem delu smo opredelili dva širša vsebinska sklopa, in sicer nakupne navade in
epidemiji covida-19. Za lažje ugotavljanje sprememb v nakupnih navadah smo uporabili
vprašalnik, s katerim smo raziskovali, kako so se nakupne navade iz časa epidemije
covida-19 prenesle v sedanjost. Predvsem smo se osredotočali na pogostost nakupov,
vrednost nakupov in nakupne preference. Obiski fizičnih trgovin so se po obdobju
epidemije covida-19 nekoliko povečali, vendar ne bistveno. Analiza je pokazala, da
Slovenci raje obiskujemo fizične trgovine, kar je deloma posledica dejstva, da številna
slovenska mesta še vedno nimajo možnosti dostopa do spletnega nakupa prehrambnih
izdelkov. Poleg tega Slovencem še vedno veliko pomeni fizični stik z izdelkom pred
nakupom. Pri spletnih nakupih je razlika v pogostosti nakupov minimalna. Nakupi so bili
nekoliko pogostejši med epidemijo, kar lahko pripišemo dejstvu, da določene
neprehrambne trgovine v tistem času niso obratovale. Velik del odjemalcev, ki so se med
epidemijo raje odločali za spletne nakupe, je to storil zaradi zdravstvene varnosti. Tudi
povprečna vrednost nakupov se med in po epidemiji covida-19 ni spremenila. Med
epidemijo so odjemalci opravili manj večjih nakupov, medtem ko sedaj opravijo več
manjših nakupov. Po celotni analizi vprašalnika lahko ugotovimo, da se nakupne navade
Slovencev po epidemiji covida-19 niso drastično spremenile. Slovenci raje pred nakupom
izdelek vidimo, ga preizkusimo in/ali oblečemo ter se pogosto odločamo za svetovanje.
Prav tako pa se raje držimo ustaljenih nakupnih navad in rutin. S tem nam znane navade
zmanjšujejo možnost za nezadovoljstvo z nakupom, medtem ko rutine pomagajo pri
udobju vsakdanjih opravil.
Ključne besede
vedenje porabnikov;nakupne navade;odjemalci;kupci;prodajalne;epidemija;Covid-19;
Podatki
| Jezik: |
Slovenski jezik |
| Leto izida: |
2025 |
| Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
| Organizacija: |
UM EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta |
| Založnik: |
M. Djura |
| UDK: |
366.12 |
| COBISS: |
241752067
|
| Št. ogledov: |
0 |
| Št. prenosov: |
36 |
| Ocena: |
0 (0 glasov) |
| Metapodatki: |
|
Ostali podatki
| Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
| Sekundarni naslov: |
Slovenian consumer behaviour during pandemic of covid-19 |
| Sekundarni povzetek: |
In 2020, the world was introduced to the virus Covid-19. In Slovenia, we have proclaimed the pandemic in March 2020. COVID-19 didn't only bring health problems but also adaptations to our everyday lives. One of the biggest and most improbable adaptations was in physical markets and shops, because there was a small room with a lot of people, and that's exactly the environment the virus needs to expand faster. Shops were forced to listen to the government as they gave recommendations on how to operate.
In diplomatic work, we have two sets of literature. One is purchasing habits, and another is an epidemic of COVID-19. For a better understanding of the changes in purchasing habits, we used a questionnaire, with which we have researched how the purchasing habits from an epidemic of COVID-19 transferred to the present. We have focused on the frequency, value, and preference of purchasing.
Visits to physical stores have increased, but not drastically. Analysis showed that Slovenians would rather visit physical stores than use the online shopping. And that's because most towns don't have access to online shopping for food products. And Slovenians prefer physical touch with the product before purchasing.
In online shopping, the difference in frequency is minimal. During the pandemic, there was a noticeable increase in purchases, which we can explain by the closure of most food-related stores.
Most of the clients in the epidemic of COVID-19 that have decided to shop online did it just for health and safety reasons.
Also, the average price hasn't changed. In epidemic COVID-19, the clients made fewer purchases but with a higher price, and now they make more purchases but with a lower price.
Throughout the whole questionnaire, we can find out that the purchasing habits of Slovenians in the pandemic COVID-19 did not drastically change. Slovenians would rather see the product before buying it, try it on, or get guidance before buying a product. Also, we would rather hold to the standard of our habits and routine. Known habits decrease the chance for dissatisfaction with the purchase, and routines help us with the comfort of everyday tasks. |
| Sekundarne ključne besede: |
epidemic;COVID-19;clients;stores;shopping habits; |
| Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo/naloga |
| Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak. |
| Strani: |
1 spletni vir (1 datoteka PDF (II, 37 str., 4 str. pril.)) |
| ID: |
26405049 |