magistrsko delo
Neja Zgonec (Avtor), Marija Milavec Kapun (Recenzent), Tina Kavčič (Mentor)

Povzetek

Uvod: Staranje prebivalstva je globalni pojav, ki prinaša številne družbene in zdravstvene izzive, pa tudi priložnosti. Starejši odrasli so pogosto predmet stereotipov in napačnih prepričanj, kar lahko vpliva na njihovo obravnavo v zdravstveni negi. Študenti zdravstvene nege bodo v svoji poklicni karieri pogosto delali s starejšimi odraslimi, zato je pomembno razumeti njihova prepričanja o tej populaciji. Namen: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razširjenost pravilnih in zmotnih prepričanj o starejših odraslih med študenti zdravstvene nege ter preučiti povezanost med starostjo, spolom in delovnimi izkušnjami študentov ter njihovimi stališči do staranja in starejših odraslih. Metode dela: Izvedena je bila kvantitativna raziskava s pomočjo vprašalnika, ki so ga izpolnili študenti drugega letnika zdravstvene nege na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Vzorec je zajemal pet generacij študentov, pri čemer so bili podatki zbrani med študijskimi leti 2017/18 in 2021/22, skupno pa je bilo izpolnjenih 491 vprašalnikov. Vprašalnik je vključeval trditve s področja psihološkega in telesnega delovanja ter duševnega zdravja starejših odraslih, odgovori pa so omogočali oceno pravilnih in zmotnih prepričanj ter stopnje pristranskosti do starejših odraslih. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, izračuni korelacijskih koeficientov in t-testov. Rezultati: Študenti so pokazali najboljše znanje na področju telesnega delovanja starejših odraslih. V primerjavi s splošno populacijo so študenti dosegli nekoliko boljše rezultate na vseh treh področjih znanja o starejših odraslih – telesno delovanje, psihološko delovanje in duševno zdravje, razlike pa so bile majhne. Na področju negativne in pozitivne pristranskosti do starejših odraslih ni bilo opaznih statistično značilnih razlik v znanju med študenti in splošno populacijo. Starost, spol in delovne izkušnje niso bile značilno povezani s prepričanji o pozni odraslosti. Razprava in zaključek: Študijski programi zdravstvene nege bi morali vključevati vsebine, ki spodbujajo realistično, na dejstvih temelječe razumevanje pozne odraslosti in zmanjšujejo starizem. Poudarjanje moči in potencialov starejših odraslih bi prispevalo k bolj empatični in vključujoči družbi ter izboljšalo kakovost zdravstvene nege v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah.

Ključne besede

magistrska dela;zdravstvena nega;starizem;pozna odraslost;gerontologija;pristranskost;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL ZF - Zdravstvena fakulteta
Založnik: [N. Zgonec]
UDK: 616-083
COBISS: 237732611 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 6
Št. prenosov: 2
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Positive and negative perceptions about older adults among nursing students
Sekundarni povzetek: Introduction: Population aging is a global phenomenon that presents numerous social and healthcare challenges, but also opportunities. Older adults are often subject to stereotypes and misconceptions, which can influence their treatment in nursing care. Nursing students will frequently work with older individuals in their careers, making it essential to understand their perceptions of this population. Purpose: The purpose of this study was to determine the prevalence of correct and erroneous beliefs about older adults among nursing students and to examine the relationship between the age, gender, and work experience of students and their attitudes towards aging and the elderly. Methods: A quantitative study was conducted using a questionnaire filled out by second-year nursing students at the Faculty of Health Sciences, University of Ljubljana. The sample covered five generations of students, with data collected between the academic years 2017/18 and 2021/22, and a total of 491 questionnaires were completed. The questionnaire included statements related to the physical and psychological functioning, as well as the mental health of older adults. The responses allowed for an assessment of correct and incorrect beliefs, as well as the level of bias toward older individuals. Data were analyzed with descriptive statistics, correlation coefficients calculations and t-tests. Results: Students showed the best knowledge in the area of physical functioning of older adults. Compared to the general population, they scored slightly better in all three domains of knowledge on older adulthood - physical functioning, psychological functioning, and mental health, but the differences were small. In the area of negative and positive bias towards older adults, there were no statistically significant differences in knowledge between students and the general population. Age, gender, and work experience were not significantly associated with beliefs about aging. Discussion and conclusion: Nursing study programs should incorporate content that promotes realistic understanding of late adulthood and reduces ageism. Emphasizing the strengths and potential of older adults could contribute to a more empathetic and inclusive society while improving the quality of nursing care in healthcare settings.
Sekundarne ključne besede: master's theses;nursing care;ageism;late adulthood;gerontology;bias;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za zdravstveno nego
Strani: 50 str.
ID: 26471685