Kritična analiza spornih metod ugotavljanja laži

magistrsko delo

Povzetek

Sporne metode ugotavljanja laži, kot so analiza mikroobraznih izrazov, tehnologija možganskih prstnih odtisov (angl. brain fingerprinting), analiza očesnih gibov in termografsko zaznavanje, pogosto temeljijo na pomanjkljivo preverjenih znanstvenih predpostavkah in neenotnih interpretacijah. Njihova uporaba v sodnih postopkih sproža številna vprašanja glede zanesljivosti, veljavnosti in etike. V nekaterih primerih, kot je Harrington v. State of Iowa (2003), so bili dokazi, pridobljeni s pomočjo takšnih tehnik, označeni kot nerelevantni ali nezadostno utemeljeni, kar potrjuje pomisleke o njihovi forenzični vrednosti. Tehnike pogosto ustvarjajo vtis znanstvene natančnosti, a številne študije kažejo na njihovo nizko ponovljivost in visoko stopnjo subjektivnosti. Poleg znanstvenih dvomov se pojavljajo tudi etične dileme, povezane z invazivnostjo nekaterih metod, zlasti pri uporabi nanotehnologij in biometričnih sistemov, ki lahko posegajo v pravico do zasebnosti in spoštovanje telesne integritete. Zaznavanje laži postane še posebej problematično, ko se rezultati interpretirajo brez jasno določenih standardov ali se uporabljajo zunaj sodne dvorane, npr. pri pogajanjih o priznavanju krivde. Čeprav nobena od analiziranih metod ne zagotavlja nedvoumne in znanstveno potrjene identifikacije laži, se določeni pristopi, kot sta kognitivna analiza izjav in strateška uporaba dokazov, kažejo kot obetavni. Usmerjanje razvoja v smeri metod, ki temeljijo na preverjenih vedenjskih indikatorjih in kognitivnih obremenitvah, ob hkratnem spoštovanju človekovih pravic in strokovne odgovornosti predstavlja možen okvir za prihodnje izboljšave.

Ključne besede

zaznavanje laži;sporne metode;etika;zanesljivost;magistrska dela;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2025
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
Založnik:	[V. Bernik]
UDK:	159.9:177.3(043.2)
COBISS:	240069123
Št. ogledov:	0
Št. prenosov:	31
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Critical analysis of contentious methods in lie detection
Sekundarni povzetek:	Contentious methods of lie detection, such as facial microexpression analysis, Brain Fingerprinting, eye movement analysis and thermographic detection, are often based on poorly validated scientific assumptions and inconsistent interpretations. Their application in legal proceedings raises numerous concerns regarding reliability, objectivity, and ethics. In some cases, such as Harrington v. State of Iowa (2003), evidence obtained through these techniques has been deemed irrelevant or insufficiently substantiated, supporting concerns about their forensic value. These techniques often create the illusion of scientific precision, yet numerous studies indicate low replicability and a high degree of subjectivity. In addition to scientific concerns, ethical dilemmas arise, particularly regarding the invasiveness of certain methods - especially neurotechnologies and biometric systems - which may infringe upon the right to privacy and bodily integrity. Lie detection becomes particularly problematic when results are interpreted without clear standards or used outside the courtroom, for instance, in plea bargaining. Although none of the analysed methods offers unequivocal and scientifically validated identification of deception, certain approaches - such as cognitive statement analysis and the strategic use of evidence - appear promising. A shift toward methods grounded in verified behavioural indicators and cognitive load principles, while respecting human rights and professional accountability, presents a potential framework for future development.
Sekundarne ključne besede:	Detektorji laži in odkrivanje laži;Sodna psihologija;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana
Strani:	VIII f., 69 str.
ID:	26628718