diplomsko delo
Nejc Ogrič (Avtor), Robert Sotler (Recenzent), Damjan Slabe (Mentor), Eva Dolenc (Komentor)

Povzetek

Uvod: Smernice za oživljanje določajo parametre za kakovostne in učinkovite stise prsnega koša. V njih redko zasledimo navodilo, kako naj na prsnico postavimo roki. International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies smernice iz 2020 so edine, ki navedejo, naj pri izvajanju stisov prsnega koša na prsnico položimo svojo dominantno roko. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali položaj rok pri izvajanju stisov prsnega koša pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja vpliva na kakovost izvajanja. Metode dela: Izvedli smo eksperimentalno študijo v simuliranem okolju. V kvantitativnem delu smo merili in primerjali kakovost stisov prsnega koša v naravnem (spontanem) in nenaravnem (prisiljenem) položaju rok. V kvalitativnem delu smo s pomočjo evalvacijskega vprašalnika analizirali občutja udeležencev testiranja. Rezultati: Ugotovili smo, da od 58 preiskovancev 32 preiskovancev stise prsnega koša izvaja s svojo nedominantno roko, položeno na prsnico. Skupna uspešnost je pri položaju rok v prisiljenem položaju v primerjavi s položajem rok v spontanem položaju upadla za 1 %. Povprečna globina stisa je bila pri meritvi s položajem rok v prisiljenem položaju manjša za 2,1 mm. Odstotek zadostne popustitve prsnega koša je bil pri meritvi s položajem rok v prisiljenem položaju višji za skoraj 4 %, odstotek zadostne globine pa je bil nižji za dobrih 6 %. Povprečna frekvenca stisov prsnega koša je upadla za 1 stis na minuto. Kvalitativna analiza je pokazala, da je bilo preiskovancem izvajanje stisov prsnega koša bolj zahtevno s fizičnega vidika kot s psihičnega vidika. Meritev z rokami v prisiljenem položaju rok jim je bila zahtevnejša kot meritev z rokami v spontanem položaju rok. Razprava in zaključek: Pri enominutnem izvajanju stisov prsnega koša ni bilo zaznati upada kakovosti stisov (globine, hitrosti). Večina preiskovancev je stise spontano izvajala s svojo nedominantno roko na prsnici. Na usposabljanjih in izobraževanjih iz temeljnih postopkov oživljanja ne bi bilo smiselno poudarjati izvajanje stisov izključno z dominantno roko na prsnici. Čas izvajanja stisov prsnega koša bi lahko podaljšali ter raziskavo izvedli v zunanjem okolju, da bi se upoštevalo zunanje dejavnike.

Ključne besede

diplomska dela;zdravstvena nega;temeljni postopki oživljanja;dominantnost roke;eksperimentalna študija;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL ZF - Zdravstvena fakulteta
Založnik: [N. Ogrič]
UDK: 616-083
COBISS: 241362179 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 86
Št. prenosov: 21
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Effect of hand placement on chest compression quality
Sekundarni povzetek: Introduction: Resuscitation guidelines define parameters for high-quality and effective chest compressions. However, they rarely specify how the hands should be placed on the sternum. The 2020 International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies guidelines are the only ones that recommend placing the dominant hand on the sternum during chest compressions. Purpose: The aim of this thesis was to determine whether hand position during chest compressions in basic life support influences the quality of performance. Methods: We conducted an experimental study in a simulated environment. In the quantitative part, we measured and compared the quality of chest compressions in a natural (spontaneous) versus an unnatural (forced) hand position. In the qualitative part, we analyzed participants’ perceptions using an evaluation questionnaire. Results: We found that out of 58 participants, 32 performed chest compressions with their non-dominant hand placed on the sternum. The overall performance in the forced hand position decreased by 1% compared to the spontaneous hand position. The average compression depth was 2.1 mm shallower in the forced position. The percentage of adequate chest recoil was nearly 4% higher in the forced position, while the percentage of adequate depth was over 6% lower. The average compression rate decreased by one compression per minute. The qualitative analysis showed that participants found performing chest compressions more physically than mentally demanding. The forced hand position was perceived as more difficult than the spontaneous hand position. Discussion and conclusion: No decline in compression quality (depth, rate) was observed during one minute of chest compressions. Most participants spontaneously placed their non-dominant hand on the sternum. Therefore, emphasizing a specific hand position during basic life support training and education does not seem necessary. The duration of chest compressions could be extended in future studies, and the research could be conducted in an outdoor setting to account for external factors.
Sekundarne ključne besede: diploma theses;nursing care;basic life support;hand dominance;experimental study;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za zdravstveno nego
Strani: 25 str., [2] str. pril.
ID: 26712105