magistrsko delo
Marija Chiara Snoj Žaberl (Avtor), Darja Kerec (Mentor)

Povzetek

V magistrskem delu smo raziskovali usposobljenost učiteljev razrednega pouka za poučevanje zgodovine v četrtem in petem razredu osnovne šole. Pozornost smo usmerili na samooceno njihove strokovne usposobljenosti, prepoznavanje potrebe po dodatnem izobraževanju, uporabo zgodovinskih virov in na vključevanje IKT pri poučevanju vsebinskega sklopa Ljudje v času znotraj predmeta družba. V teoretičnem delu smo najprej predstavili predmet družba, s poudarkom na vsebinskem sklopu Ljudje v času, v katerem učenci spoznavajo preteklost in zgodovinske spremembe ter razvijajo zgodovinsko mišljenje. Obravnavali smo razvoj pouka zgodovine, pomen in cilje poučevanja zgodovinskih vsebin v 4. in 5. razredu ter analizirali, koliko ur je pouku zgodovine namenjenih znotraj predmeta družba. V nadaljevanju smo se osredinili na profesionalni razvoj učiteljev, pri čemer smo analizirali obseg zgodovinskega izobraževanja učiteljev skozi različne ravni izobraževalnega sistema, kompetence učiteljev za poučevanje zgodovine in možnosti strokovnega izpopolnjevanja na tem področju. Posebno pozornost smo namenili virom, ki jih učitelji uporabljajo pri poučevanju zgodovine. Predstavili smo različne vrste zgodovinskih virov, njihovo razvrstitev in načine njihove uporabe pri pouku, ob tem pa vključili tudi primer dobre prakse formativnega spremljanja. Zadnje poglavje teoretičnega dela obravnava pomen, priložnosti in izzive uporabe IKT pri poučevanju zgodovine. Predstavljeni so različni tipi digitalnih orodij, njihova funkcija pri pouku zgodovine in povezava z učiteljevo usposobljenostjo. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Kvantitativni del temelji na anketnem vprašalniku, ki ga je izpolnilo 100 učiteljev razrednega pouka iz vse Slovenije, ki poučujejo v četrtem ali petem razredu. Zanimalo nas je, kako ocenjujejo svojo usposobljenost za poučevanje zgodovine, ali zaznavajo potrebo po dodatnem izobraževanju, v kolikšni meri vključujejo IKT in zgodovinske vire pri pouku ter s katerimi izzivi se pri tem srečujejo. Kvalitativno raziskavo smo dopolnili z intervjujem z učiteljicama četrtega in petega razreda, ki sta poglobljeno opisali konkretne primere uporabe IKT pri pouku zgodovine, težave pri iskanju primernih zgodovinskih virov za učence ter podali predlog za vzpostavitev skupnega portala za deljenje učnih gradiv med učitelji. Izsledki raziskave kažejo, da učitelji večinoma pozitivno ocenjujejo svojo usposobljenost, vendar pogosto izražajo potrebo po dodatnem strokovnem razvoju, še posebej na področju IKT in delu z verodostojnimi zgodovinskimi viri. Ugotovitve potrjujejo pomen sistematične podpore učiteljem pri poučevanju zgodovinskih vsebin in pomen sodelovanja med učitelji pri izmenjavi kakovostnih učnih gradiv.

Ključne besede

IKT;izobraževanje;izzivi poučevanja;poučevanje zgodovine;usposobljenost učiteljev;zgodovinski viri;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik: [M. C. Snoj Žaberl]
UDK: 373.3:94(043.2)
COBISS: 241194499 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 90
Št. prenosov: 19
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Self-assessment of primary school teachers' competence for teaching history in fourth and fifth grades
Sekundarni povzetek: In this master's thesis, we explored the competence of primary school teachers for teaching history in the fourth and fifth grades of primary school. Our focus was on teachers' self-assessment of their professional competence, their recognition of the need for further education, the use of historical sources, and the integration of ICT in teaching the content area People in Time within the subject Social Studies. In the theoretical part, we first presented the subject Social Studies, with an emphasis on the content area People in Time, in which students learn about the past and historical changes and develop historical thinking. We examined the development of history teaching, the importance and objectives of teaching historical content in the 4th and 5th grades, and analyzed how many hours are allocated to history teaching within Social Studies. We then focused on the professional development of teachers, analyzing the scope of history education for teachers at different levels of the educational system, their competencies for teaching history, and opportunities for professional development in this field. Special attention was given to the sources used by teachers in history lessons. We presented different types of historical sources, their classification, and ways of using them in teaching, including an example of good practice in formative assessment. The final chapter of the theoretical part addresses the importance, opportunities, and challenges of using ICT in history teaching. We presented various types of digital tools, their function in history lessons, and their connection to teacher competence. In the empirical part, we used both quantitative and qualitative research approaches. The quantitative part was based on a questionnaire completed by 100 primary school teachers from across Slovenia who teach in the fourth or fifth grade. We investigated how they assess their competence for teaching history, whether they perceive a need for further training, the extent to which they integrate ICT and historical sources in their teaching, and the challenges they face in doing so. The qualitative research was complemented by interviews with two teachers of the fourth and fifth grades, who provided in-depth descriptions of specific examples of using ICT in history lessons, difficulties in finding suitable historical sources for students, and a proposal to establish a shared platform for exchanging teaching materials among teachers. The findings of the research indicate that teachers generally evaluate their competence positively, but they often express the need for further professional development, especially in the field of ICT and the use of reliable historical sources. The results confirm the importance of systematic support for teachers in teaching historical content and the value of collaboration among teachers in sharing high-quality teaching materials.
Sekundarne ključne besede: ICT;education;teaching challenges;history teaching;teacher competence;historical sources;Osnovnošolsko učenje in poučevanje;Zgodovina;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Poučevanje
Strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (V, 65 str.))
ID: 26712140