Vpliv krajšega delovnika na produktivnost v organizaciji in na usklajevanje dela ter prostega časa zaposlenih

magistrsko delo

Petra Urh (Avtor), Helena Kovačič (Mentor)

Povzetek

Naš čas je omejen, znotraj tega pa je delo za plačilo pomemben del naših življenj, saj poteka vsak dan, večino dneva in desetletij našega življenja. Ker je tako pomemben del naših življenj, je ključno, da pregledamo, kakšen obseg časa predstavlja delo za plačilo in kaj to pove o našem življenjskem slogu ter skupnosti, v kateri živimo. 40-urni delavnik izvira iz 19. stoletja. Od takrat so se razmere bistveno spremenile: dostop do velikih količin informacij je preoblikoval naš pogled na življenje in delo. Koncept krajšega delovnega časa je predmet razprav že dolgo, vendar ostaja vprašanje, v kolikšni meri je ta ideja uresničljiva in koliko organizacij je dejansko pripravljenih takšen model dela sprejeti. Podjetja si želijo večje stopnje produktivnosti ob manjših stroških, medtem ko zaposleni vedno bolj izražajo potrebo po boljšem ravnotežju med delom in prostim časom. Nekaj podjetij v tujini in tudi v Sloveniji je že uvedlo krajši delovni čas. V magistrskem delu bom raziskala vpliv krajšega delovnega časa z organizacijskega in posameznikovega vidika ter proučila njegov učinek na usklajevanje dela in prostega časa.

Ključne besede

krajši delovni čas;ravnotežje med delom in prostim časom;delodajalci;zaposleni;delo;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2025
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL FDV - Fakulteta za družbene vede
Založnik:	[P. Urh]
UDK:	331:316.356.2(043.2)
COBISS:	244418307
Št. ogledov:	105
Št. prenosov:	12
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	The impact of a shorter workday on productivity in organizations and on employees' work-life balance
Sekundarni povzetek:	Our time is limited, and within that, work is a significant part of our lives, occupying most of our days, every day, for decades. Since it plays such an essential role in our lives, it is crucial to examine how much we work and what this says about our lifestyle and the community we live in. The 40-hour workweek originates from the 19th century. Since then, circumstances have changed dramatically: access to vast amounts of information has reshaped our perspective on life and work. The concept of shorter working hours has been a topic of discussion for a long time, but the question remains how feasible this idea is and how many organizations are genuinely ready to adopt such a work model. Companies seek greater productivity at lower costs, while employees increasingly express a need for better work-life balance. Some companies abroad and in Slovenia have already implemented shorter working hours. In my master’s thesis, I will explore the impact of shorter working hours from both an organizational and an individual perspective, as well as examine its effect on the balance between work and personal life.
Sekundarne ključne besede:	part-time;work-life balance;employers;employees;work;Zaposlitev s skrajšanim delovnim časom;Produktivnost dela;Delo in družina;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Študijski program:	0
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Fak. za družbene vede
Strani:	1 spletni vir (1 datoteka PDF (66 str.))
ID:	26733397