delati, biti, postati, pripadati
Lea Šlebir (Avtor), Cecilija Lebar (Recenzent), Urša Bratun (Mentor)

Povzetek

Uvod: V diplomskem delu je predstavljeno doživljanje poklica tetoverja skozi perspektivo delovne terapije, in sicer s poudarkom na dimenzijah delati, biti, postati in pripadati. Tetoviranje je predstavljeno kot smiselna in kompleksna okupacija, ki združuje umetniški izraz, tehnično izvedbo, delo z ljudmi in čustveno komponento ter pomembno vpliva na identiteto, osebno rast in socialno vključenost tetoverjev. Poklic tetoverja se je iz marginalizirane dejavnosti razvil v priznano in regulirano obrt, kar poudarja njegov pomen v sodobni družbi in kulturnem kontekstu. Namen: Raziskati doživljanje poklica tetoverja ter izsledke povezati z dimenzijami okupacije, kot jih opredeljujeta delovna terapija in okupacijska znanost. Metode dela: Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu in vključuje polstrukturirane intervjuje s štirimi tetoverji različnih starosti, izkušenj in osebnih zgodb ter umetniških slogov. Uporabljene so bile tudi fotografije, ki so dodatno osvetlile njihove osebne izkušnje in občutenja. Za analizo podatkov je bila uporabljena refleksivna tematska analiza, ki je omogočila poglobljeno razumevanje subjektivnih izkušenj in pomenov, ki jih tetoverji pripisujejo svojemu delu. Izsledki: Izsledki kažejo, da tetoverji svojo poklicno pot dojemajo kot proces spontanega vstopa in neprestanega učenja, kjer se delo prepleta z identiteto in pripadnostjo skupnosti. Poklic prinaša tako ustvarjalne nagrade kot tudi telesne in psihosocialne izzive, pri čemer je pomembno postavljanje meja, samozaščita, skrb za zdravje in dobro počutje. Gre za poklic, ki se neprestano razvija in od posameznika zahteva visoko stopnjo prilagodljivosti in ustvarjalnosti ter čustvene inteligence. Tetoverji izpostavljajo tudi pomen vzpostavljanja zaupanja s strankami ter neprestanega prilagajanja tehnike in pristopa, kar prispeva k osebnostni rasti in poklicni izpolnitvi. Razprava in zaključek: Raziskava prispeva k širšemu razumevanju poklica tetoverja kot okupacije in poudarja pomen vključevanja netipičnih poklicev v strokovne diskurze. Poklic tetoverja pomembno prispeva k oblikovanju identitete, osebni rasti in socialni vključenosti posameznika. Vloga delovne terapije je lahko ključna pri podpori tetoverjev, zlasti na področju ergonomije, duševnega zdravja in uravnoteženja poklicnega ter zasebnega življenja. Poleg tega delo odpira možnost za nadaljnje raziskave o vplivu poklica na kakovost življenja tetoverjev in razvoj specifičnih intervencij za izboljšanje njihovega delovnega okolja.

Ključne besede

diplomska dela;delovna terapija;fotografija;identiteta;kvalitativna raziskava;okupacija;okupacijska znanost;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL ZF - Zdravstvena fakulteta
Založnik: [L. Šlebir]
UDK: 615.851
COBISS: 242417155 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 178
Št. prenosov: 69
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Experiencing the profession of a tattoo artist through the perspective of occupational therapy
Sekundarni povzetek: Introduction: The diploma thesis explores the experiences of tattoo artists through an occupational therapy perspective, focusing on the dimensions of doing, being, becoming and belonging. Tattooing is conceptualized as a meaningful and complex occupation that significantly influences artists identity, creativity and social inclusion. The profession has evolved from a marginalized activity into a recognized craft, highlighting its importance in contemporary society and cultural contexts. Purpose: To explore the lived experience of tattoo artists and to connect the findings with the occupational therapy and ocucupational science. Methods: A qualitative approach was used with semi-structured interviews of four tattoo artists of varying ages, experiences, personal backgrounds, and artistic styles. Photographs were also used to further illuminate their personal experiences and feelings. Data analysis was conducted using reflexive thematic analysis, enabling a deeper understanding of subjective experiences and meanings tattoo artists attribute to their work. Findings: Findings reveal that tattoo artists view their career path as a process of spontaneous entry and continuous learning, where work intertwines with identity and community belonging. The profession brings both creative rewards and physical and psychosocial challenges, underscoring the importance of setting boundaries, self-protection, and maintaining health and well-being. Tattooing is a constantly evolving profession that demands high levels of adaptability, creativity, and emotional intelligence. Participants emphasize the importance of building trust with clients and continuously adapting techniques and approaches, which support personal growth and professional fulfilment. Discussion and conclusion: The study contributes to a broader understanding of the tattoo artist’s profession as an occupation and highlights the significance of including non-traditional professions in professional discourse. The tattooing profession plays a vital role in shaping identity, personal development, and social inclusion. Occupational therapy can play a key role in supporting tattoo artists, particularly in ergonomics, mental health, and balancing professional and private life. Furthermore, the research opens avenues for future studies on the impact of the profession on tattoo artists’ quality of life and the development of targeted interventions to improve their working environment.
Sekundarne ključne besede: diploma theses;occupational therapy;photography;identity;qualitative research;occupation;occupational science;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za delovno terapijo
Strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (63 str., [5] str. pril.))
ID: 26733434