Komuniciranje z žrtvami družinskega nasilja

diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost

Špela Planinšek (Avtor), Srečko Krope (Mentor)

Povzetek

Besedilo obravnava problematiko družinskega nasilja v Sloveniji in drugod po svetu, tudi s poudarkom na večkratni viktimizaciji žrtev – sprva s strani storilca, nato pa še zaradi pomanjkljive podpore institucij. Policija, zdravstveni delavci in druge strokovne službe pogosto nimajo dovolj znanja za ustrezno prepoznavanje in obravnavo nasilja, medtem ko dolgotrajni pravni postopki in senzacionalistično medijsko poročanje lahko dodatno poglobijo stisko žrtev. Prostovoljci, ki imajo pomembno vlogo pri nudenju pomoči, pogosto niso dovolj sistematično usposobljeni, kar vpliva na kakovost podpore. Namen raziskave je izpostaviti pomen ustreznega usposabljanja prostovoljcev in zaposlenih v kriznih centrih ter raziskati komunikacijske pristope pri prvem stiku z žrtvami, saj neprimerna komunikacija lahko vodi do sekundarne viktimizacije. Raziskava naslavlja tudi vlogo digitalne komunikacije, ki se sicer povečuje, a ne prinaša nujno občutka varnosti in slišanosti. Ključni cilji so analiza zaznanih komunikacijskih kompetenc zaposlenih in prostovoljcev, oblikovanje predlogov za izboljšanje usposabljanj ter prilagoditev pristopov glede na različne oblike družinskega nasilja. Poudarjena je potreba po tesnejšem sodelovanju institucij, zmanšanju tolerance do nasilja ter oblikovanju smernic, ki bodo prispevale k večjemu zaupanju žrtev in učinkovitejši zaščiti pred nasiljem.

Ključne besede

policijsko delo;viktimizacija;komuniciranje;diplomske naloge;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2025
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
Založnik:	[Š. Planinšek]
UDK:	351.741:364-027.553(043.2)
COBISS:	254198275
Št. ogledov:	0
Št. prenosov:	6
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Communicating with victims of domestic violence
Sekundarni povzetek:	The text addresses the problem of domestic violence in Slovenia and elsewhere in the world, including the multiple victimisation of victims - first by the perpetrator, and then by the lack of institutional support. Police, health professionals and other professional services often lack the knowledge to identify and address violence appropriately, while lengthy legal proceedings and sensationalist media coverage can further deepen the difficult situation of victims. The text also highlighhts the secondary victimisation of victims - first by the perpetrator, and then by the lack of support from institutions. Volunteers, who play an important role in providing assistance, often lack systematic training, which affects the quality of support. The aim of this research is to highlight the importance of adequate training for volunteers and staff in crisis centres and to explore communication approaches in first contact with victims, as inadequate communication can lead to secondary victimisation. The research also addresses the role of digital communication, which is increasing but does not necessarily bring a sense of safety and being heard. The key objectives are to analyse the perceived communication competences of staff and volunteers, to make suggestions for improving training and to adapt approaches to different forms of domestic violence. The need for closer cooperation between institutions, a reduction in tolerance of violence and the development of guidelines that will contribute to greater confidence of victims and more effective protection against violence are highlighted.
Sekundarne ključne besede:	Nasilje;Nasilje v družini;Žrtve nasilja v družini;Centri za socialno delo;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana
Strani:	V f., 46 str.
ID:	27044664