kvalitativna raziskava
Larissa Dolinar (Avtor), Andreja Kvas (Recenzent), Tina Kavčič (Mentor), Barbara Domajnko (Komentor)

Povzetek

Uvod: Oblikovanje profesionalne identitete predstavlja osrednji razvojni proces v času študija zdravstvene nege, pri čemer ima klinično usposabljanje ključno vlogo. Prav v tem prostoru se študenti prvič soočajo z realnimi izzivi poklica, dilemami ter čustvenimi obremenitvami, kar pomembno zaznamuje njihov strokovni in osebni razvoj. Namen: Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako študenti zdravstvene nege skozi refleksijo pomembnih dogodkov, doživetih med kliničnim usposabljanjem, opisujejo proces oblikovanja svoje profesionalne identitete. Metode dela: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop z refleksivno tematsko analizo. Analiza je zajela pisne refleksije študentov prvega, drugega in tretjega letnika prve stopnje študija zdravstvene nege. Postopek je vključeval kodiranje pomenskih enot, ki so se nato združevale v podteme in teme. Rezultati: V analizi se je oblikovalo pet tem, ki osvetljujejo ključne vidike procesa oblikovanja profesionalne identitete študentov zdravstvene nege: vloga mentorja, pacienta, soočanje študentov z lastnimi čustvi in konflikti, klinično okolje kot prostor profesionalne rasti ter študentom je mar. Nad vsemi naštetimi se kot skupna nit izrisuje nadtema: potreba po refleksiji, ki jih vsebinsko povezuje in presega. Potreba po refleksiji se je izkazala kot osrednji mehanizem, prek katerega študenti osmislijo doživljanja, razvijajo strokovno samopodobo in prepoznavajo etične ter čustvene razsežnosti svojega poklicnega razvoja – onkraj praktičnih znanj in veščin. Analiza je hkrati razkrila tudi pomembne vrzeli v sistemski podpori refleksivnemu učenju, kar predstavlja ključno izhodišče za izboljšave v izobraževalnem procesu. Razprava in zaključek: Študenti profesionalno identiteto oblikujejo skozi globoko osebne in čustvene izkušnje v kliničnem okolju. Refleksija se pri tem izkaže kot ključno orodje strokovnega in osebnega dozorevanja, vendar pa pogosto poteka brez ustrezne strokovne podpore. Raziskava poudarja potrebo po sistematični vključitvi varnih, refleksivnih prostorov v klinična in visokošolska okolja. Profesionalna identiteta tako ni le rezultat izobraževanja, temveč kompleksna notranja preobrazba, ki zahteva strokovno spremljanje in podporo.

Ključne besede

magistrska dela;zdravstvena nega;refleksivna praksa;klinično učenje;profesionalna rast;izobraževanje v zdravstveni negi;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL ZF - Zdravstvena fakulteta
Založnik: [L. Dolinar]
UDK: 616-083
COBISS: 246046211 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 79
Št. prenosov: 35
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Development of nursing students' professional identity through clinical practice
Sekundarni povzetek: Introduction: The formation of professional identity represents a central developmental process during nursing education, with clinical training playing a key role. It is within this setting that students first encounter the real challenges of the profession, dilemmas, and emotional burdens—factors that significantly shape their professional and personal development.Purpose: The aim of this master's thesis was to explore how nursing students, through reflections on significant events experienced during clinical training, describe the process of forming their professional identity. Methods: A qualitative research approach was used, employing reflexive thematic analysis. The analysis included written reflections by first-, second-, and third-year undergraduate nursing students. The process involved coding meaningful units, which were then grouped into subthemes and core themes. Results: The analysis resulted in the formation of five themes that highlight key aspects of the professional identity formation process: the role of the mentor, the influence of the patient, the student’s inner world, clinical practice as a space for professional growth, and students care. A central overarching theme—the need for reflection—emerged across all five, connecting and transcending them. Reflection proved to be a crucial mechanism through which students made sense of their experiences, developed professional self-awareness, and recognized the ethical and emotional dimensions of their professional development—beyond technical skills and knowledge. The analysis also revealed significant gaps in systemic support for reflective learning, pointing to a critical area for improvement in the educational process.Discussion and conclusion: Nursing students develop their professional identity through deeply personal and emotional experiences in clinical settings. Reflection emerges as a key tool in professional and ethical maturation, yet often occurs without adequate institutional support. The findings underscore the need for the systematic inclusion of psychologically safe and reflective spaces within both clinical and academic environments. Professional identity is thus not merely the outcome of education, but a complex internal transformation that requires consistent support and guidance.
Sekundarne ključne besede: master theses;nursing care;reflexive practice;clinical learning;professional growth;nursing education;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za zdravstveno nego
Strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (64, [4] str., [3] str. pril.))
ID: 27125774