Mariia Sokolova (Avtor)

Povzetek

This article examines the role and position of AI evidence in civil litigation. Despite the sporadic appearance of such evidence in court proceedings, it has the potential to revolutionize the evidential field and change our understanding of the nature and evidential qualities of existing types of evidence. After a thorough examination of the key technical specifications of AI, different classifications of AI evidence and various approaches to treatment of AI evidence, the author suggests how AI evidence should be treated according to the Slovenian Civil Procedure law. It is inferred that standard evidence rules can be applied to AI evidence, if the probative value of such evidence does not depend on the AI involved. In cases where probative value of evidence depends on the involved AI system, AI evidence can nevertheless be treated as witness or expert evidence, or, precisely, as ex parte affidavit or private expert opinion depending on the level of human or AI contribution to the content of AI evidence. The author concludes that black box and bias problems of AI systems generating evidence have to be properly addressed in order for AI evidence to achieve full evidential value and reliability.

Ključne besede

artificial intelligence;AI evidence;electronic evidence;civil procedure;machine evidence;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UM PF - Pravna fakulteta
UDK: 347.9:004.8
COBISS: 210974979 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 2463-7955
Št. ogledov: 0
Št. prenosov: 0
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni povzetek: Članek preučuje vlogo in položaj dokazov z umetno inteligenco (UI) v civilnih sodnih postopkih. Kljub občasnemu pojavljanju takšnih dokazov v sodnih postopkih, lahko le-ti povzročijo revolucijo na področju dokazovanja ter spremenijo naše razumevanje narave in dokaznih lastnosti obstoječih vrst dokazov. Po temeljiti preučitvi ključnih tehničnih specifikacij UI, različnih klasifikacij dokazov UI in različnih pristopov k obravnavi dokazov UI, avtor predlaga, kako bi bilo treba dokaze UI obravnavati v skladu s slovensko zakonodajo o civilnem postopku. Sklepamo, da se lahko za dokaze z UI uporabljajo standardna dokazna pravila, če dokazna vrednost teh dokazov ni odvisna od zadevne UI. V primerih, ko je dokazna vrednost dokazov odvisna od vključenega sistema UI, se lahko dokazi z UI kljub temu obravnavajo kot dokazi prič ali izvedencev, natančneje kot pisna izjava ex parte ali zasebno izvedensko mnenje, odvisno od stopnje prispevka človeka ali UI k vsebini dokazov z UI. Avtor ugotavlja, da je treba ustrezno obravnavati težave črne skrinjice in pristranskosti sistemov UI, ki ustvarjajo dokaze, da bi dokazi UI dosegli polno dokazno vrednost in zanesljivost.
Sekundarne ključne besede: umetna inteligenca;sodni postopek;sodni procesi;
Strani: str. 169-190
Letnik: ǂVol. ǂ16
Zvezek: ǂno. ǂ1
Čas izdaje: Apr. 2023
DOI: 10.18690/mls.16.1.169-190.2023
ID: 27179450
Priporočena dela:
, ǂa ǂB2B marketing capabilities perspective
, ǂa ǂsurvey of issues
, case study in maintenance cost estimation
, unveiling the impact of familiarity with algorithms, tasks, and algorithm performance