ǂthe ǂYO-VID22 pandemic study
Povzetek
The publication analyzes the experiences, values, and well-being of young people in Croatia and Slovenia before, during, and after the Covid-19 pandemic. The results show that the pandemic worsened physical and mental health, with young women being the most affected. In addition to stress, social isolation intensified, strongly reinforcing feelings of loneliness, while housing and financial barriers limited independence, especially among disadvantaged and urban youth. Mental health problems, particularly stress, depression, and burnout, remain widespread, and the pandemic further exacerbated these issues. In this context, Croatian youth report stronger family support, whereas Slovenian youth experienced more tension within the family environment. Regarding political participation, Croatian youth are evidently disappointed and passive, while Slovenian youth are more active. A general decline in trust and solidarity in both groups points to the need for inclusive policies to improve youth well-being.
Ključne besede
duševno zdravje mladih;strukture za podporo mladim;pandemija in Covid-19;Croatian youth;Slovenian youth;mental health of young people;youth support structures;pandemic and Covid-19;
Podatki
| Jezik: |
Angleški jezik |
| Leto izida: |
2025 |
| Tipologija: |
2.01 - Znanstvena monografija |
| Organizacija: |
UM FF - Filozofska fakulteta |
| Založnik: |
University of Maribor, University of Maribor Press |
| UDK: |
316.346.32-053.6:578.834(082)(0.034.2) |
| COBISS: |
247088643
|
| ISBN: |
978-961-299-047-3 |
| Št. ogledov: |
0 |
| Št. prenosov: |
1 |
| Ocena: |
0 (0 glasov) |
| Metapodatki: |
|
Ostali podatki
| Sekundarni jezik: |
Slovenski jezik |
| Sekundarni naslov: |
Dve državi, ena kriza |
| Sekundarni povzetek: |
Monografija analizira izkušnje, vrednote in dobrobit mladih na Hrvaškem in v Sloveniji pred, med in po pandemiji Covid19. Rezultati kažejo, da je pandemija poslabšala telesno in duševno zdravje in je najhuje prizadela mlade ženske. Poleg stresa se je okrepila tudi socialna izolacija, ki je močno okrepila občutke osamljenosti, stanovanjske in finančne ovire pa so omejile samostojnost, zlasti pri prikrajšanih in urbanih mladih. Duševne težave, zlasti stres, depresija in izgorelost, so še vedno razširjene in pandemija je te težave dodatno okrepila. V tem kontekstu hrvaški mladi poročajo o močnejši podpori s strani, medtem ko je bilo med mladimi Slovenci več napetosti napetostih v družinskem okolju. Glede politične participacija je hrvaška mladina očitno razočarana in pasivna, slovenska pa bolj aktivna. Generalni upad zaupanja in solidarnosti v obeh skupinah nakazuje na potrebo po vključujočih politikah za izboljšanje mladinske dobrobiti. |
| Sekundarne ključne besede: |
Mladina;Pandemije;Covid-19;Duševno zdravje;Slovenija;Hrvaška; |
| Vrsta dela (COBISS): |
Zbornik |
| Strani: |
1 spletni vir (1 datoteka PDF (II, 334 str.)) |
| DOI: |
10.18690/um.ff.7.2025 |
| ID: |
27238617 |