How workplace friendships impact burnout among social care leaders

ǂa ǂjob demands-resources framework analysis

Réka Schutzmann (Avtor), Anna Kozak (Avtor), Klára Soltész-Várhelyi (Avtor), Katalin Nistor (Avtor), Beáta Dávid (Avtor)

Povzetek

Background and purpose: The purpose of this study, guided by the Job Demands-Resources Model, is to investigate the role of workplace friendships in mitigating burnout. This research is notable for its unique focus on a relatively rare sample: social care leaders. These individuals play a crucial role in shaping and influencing social services, making their insights invaluable for understanding the challenges and opportunities within this sector. Methods: Using a cross-sectional and quantitative design, data were collected from a convenience sample of Hungarian social care leaders, including sociodemographic information, the Copenhagen Psychosocial Questionnaire (COPSOQ II), and professional core discussion network (pCDN) questions. The analysis of 449 Hungarian social care leaders employs a saturated model of moderated mediation (controlling for age and gender) to examine how stress mediates the relationship between quantitative demands and burnout and how workplace friendships moderate this mediation effect. Results: The results indicate that stress significantly mediates the relationship between quantitative demands and burnout, with workplace friendships acting as a buffer under moderate stress levels. Having at least one workplace friend reduces the impact of stress on burnout; however, this protective effect diminishes under higher stress intensities. Conclusions: These findings underscore the importance of fostering quality and balanced workplace friendships rather than merely increasing the number of supportive relationships. Given the systemic challenges in Hungarian social care, these insights are particularly relevant for leaders seeking to improve workforce resilience and well-being.

Ključne besede

workplace friendship;burnout;stress;quantitative demands;social care leaders;social work;

Podatki

Jezik:	Angleški jezik
Leto izida:	2025
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UM FOV - Fakulteta za organizacijske vede
UDK:	331.442:364-43
COBISS:	247818755
ISSN:	1318-5454
Št. ogledov:	0
Št. prenosov:	0
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Slovenski jezik
Sekundarni naslov:	Vpliv prijateljskih odnosov na delovnem mestu na izgorelost med vodji na področju socialnega varstva
Sekundarni povzetek:	Ozadje in namen: Namen te raziskave, ki temelji na modelu delovnih zahtev in virov (JD-R), je raziskati vlogo prijateljskih odnosov na delovnem mestu pri zmanjševanju izgorelosti. Posebnost študije je osredotočenost na relativno redko raziskano ciljno skupino – vodje v socialnovarstvenih organizacijah. Ti posamezniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju in usmerjanju storitev socialnega varstva, zato so njihovi vpogledi dragoceni za razumevanje izzivov in priložnosti v tem sektorju. Metodologija: Z uporabo presečnega in kvantitativnega raziskovalnega pristopa so bili zbrani podatki priložnostnega vzorca madžarskih vodij na področju socialnega varstva. Uporabljeni so bili vprašalniki s področja sociodemografije, Köbenhavnski psihosocialni vprašalnik (COPSOQ II) ter vprašanja o osrednji strokovni socialni mreži (pCDN). Analiza podatkov 449 vodij temelji na modelu moderirane mediacije, pri čemer se kontrolirajo vplivi starosti in spola. Raziskuje se, kako stres posreduje razmerje med kvantitativnimi zahtevami in izgorelostjo ter kako prijateljstva na delovnem mestu moderirajo ta mediacijski učinek. Rezultati: Rezultati kažejo, da stres pomembno posreduje razmerje med kvantitativnimi zahtevami in izgorelostjo. Prijateljstva na delovnem mestu delujejo kot zaščitni dejavnik pri zmernih ravneh stresa, saj že prisotnost vsaj enega prijatelja na delovnem mestu zmanjša vpliv stresa na izgorelost. Vendar se ta zaščitni učinek ob višjih ravneh stresa znatno zmanjša. Sklep: Ugotovitve poudarjajo pomen kakovostnih in uravnoteženih prijateljskih odnosov v delovnem okolju, ne zgolj povečanja števila podpornih vezi. V kontekstu sistemskih izzivov madžarskega sistema socialnega varstva so ti vpogledi posebej pomembni za vodje, ki si prizadevajo za povečanje odpornosti in dobrega počutja zaposlenih.
Sekundarne ključne besede:	prijateljstvo na delovnem mestu;izgorelost;stres;kvantitativne zahteve;vodje socialnega varstva;socialno delo;
Strani:	str. 251-266
Letnik:	ǂVol. ǂ58
Zvezek:	ǂissue ǂ3
Čas izdaje:	2025
DOI:	10.2478/orga-2025-0015
ID:	27262976