magistrsko delo
Povzetek
Travma je stanje čustvene in duševne stiske, ki ga povzroči neobvladljiv, nepredvidljiv in zelo negativen dogodek, ki presega posameznikovo zmožnost soočanja. Zgodnje travmatične izkušnje, kot sta zloraba in zanemarjanje, lahko povzročijo globoko motnjo osnovnega občutka varnosti in zaupanja, kar vodi v večje tveganje za razvoj ne-varnih stilov navezanosti. V sklopu magistrskega dela smo v presečni študiji na vzorcu 300 mladih na prehodu v odraslost (od tega 259 žensk, 1 nebinarna oseba; M = 23,17, SD = 3,01) s pomočjo korelacijskih in hierarhičnih regresijskih analiz raziskali odnos med travmo v otroštvu in navezanostjo v odraslosti ter vlogo dveh psiholoških varovalnih dejavnikov – sočutja do sebe in relacijskih potreb – pri blaženju negativnih posledic travmatičnih izkušenj iz otroštva. Rezultati so pokazali, da so posamezniki z višjo izraženostjo travmatičnih izkušenj poročali o nižji ravni sočutja do sebe in slabše zadovoljenih relacijskih potrebah. Ugotovili smo, da so travmatične izkušnje, zlasti čustveno zanemarjanje in čustvena zloraba, pomembno povezane z negotovo in dezorganizirano navezanostjo. Rezultati moderacijskih analiz so pokazali, da sta sočutje do sebe in zadovoljene relacijske potrebe pomembna v različnem obsegu – relacijske potrebe so statistično značilno ublažile povezavo med otroško travmo in anksiozno navezanostjo, medtem ko sočutje do sebe ni imelo samostojnega zaščitnega učinka pri nobeni izmed oblik negotove navezanosti. Pri dezorganizirani navezanosti se je moderacijski učinek pokazal ob sočasni prisotnosti obeh virov – visoke ravni sočutja do sebe in zadovoljenih relacijskih potrebah. Ugotovitve nakazujejo na pomembne povezave med otroško travmo, sočutjem do sebe, relacijskimi potrebami in navezanostjo v odraslosti ter poudarjajo pomen psiholoških varovalnih dejavnikov pri blaženju negativnih posledic otroške travme. Izsledki so lahko v pomoč pri načrtovanju na otroško travmo usmerjenih integrativnih intervencij, ki se osredotočajo tako na razvijanje sočutja do sebe kot tudi na gradnjo kakovostnih medosebnih odnosov.
Ključne besede
travma;sočutje do sebe;relacijske potrebe;navezanost;prehod v odraslost;Vprašalnik o otroški travmi - kratka oblika CTQ-SF;Lestvica sočutja do sebe - kratka oblika SCS-SF;Lestvica zadovoljenosti relacijskih potreb LZRP;Lestvica doživljanja odnosov z drugimi - kratka oblika ECR-RS;Lestvica dezorganizirane navezanosti ADA;magistrska dela;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2025 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UL FF - Filozofska fakulteta |
Založnik: |
[U. Otrin] |
UDK: |
159.97:364.64-053.81(043.3) |
COBISS: |
249628675
|
Št. ogledov: |
73 |
Št. prenosov: |
12 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Self-compassion and relational needs as moderators of the relationship between childhood trauma and attachment in emerging adults |
Sekundarni povzetek: |
Trauma is a state of emotional and mental distress caused by an uncontrollable, unpredictable and very negative event that exceeds the individual's ability to cope. Early traumatic experiences such as abuse and neglect can cause a profound disruption of a basic sense of security and trust, leading to an increased risk of developing insecure attachment styles. As part of the master's thesis, in a cross-sectional study with a sample of 300 young people at transition to adulthood (259 female, 1 non-binary; M = 23,17, SD = 3,01), we used correlational and hierarchical regression analyses to explore the relationship between childhood trauma and attachment in adulthood, and the role of two psychological buffers – self-compassion and relational need satisfaction – in mitigating the negative consequences of childhood traumatic experiences. The results showed that individuals with higher levels of traumatic experiences reported lower levels of self-compassion and relational need satisfaction. We found that traumatic experiences, in particular emotional neglect and emotional abuse, were significantly associated with insecure and disorganised attachment. The results of the moderation analyses showed that self-compassion and met relational needs are significant to different extents – relational needs significantly moderated the association between trauma and anxious attachment, whereas self-compassion did not have an independent protective effect. In the case of disorganised attachment, however, the moderating effect was found when both sources – high levels of self-compassion and satisfied relational needs – were present simultaneously. The findings suggest important links between childhood trauma, self-compassion, relational needs and attachment in adulthood, and underline the importance of psychological protective factors in mitigating the negative consequences of childhood trauma. The findings may be helpful in designing childhood trauma-focused integrative interventions that focus both on promoting the capacity for self-compassion and on building quality interpersonal relationships. |
Sekundarne ključne besede: |
trauma;self-compassion;relational needs;attachment behavior;emerging adulthood;Childhood trauma questionnaire - short form CTQ-SF;Self compassion scale - short form CTQ-SF;Relational needs satisfaction scale RNSS;Experience in close relationships - revised short ECR-RS;Adult disorganised attachment scale ADA;masters theses; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo |
Strani: |
67 str. |
ID: |
27322197 |