magistrsko delo
Hana Klemenčič (Avtor), Robert Masten (Mentor)

Povzetek

Duševne težave med mladostniki so v porastu, obenem pa se med mladimi povečuje tudi uporaba zaslonskih tehnologij. Le-ta predstavlja pomemben del njihovega vsakdana, a njihova povezava z duševnim zdravjem še vedno ni povsem jasna. V naši raziskavi smo se zato osredotočili na povezave med zaslonskim časom, vrstami zaslonskih aktivnosti in duševnim zdravjem mladostnikov, ki poročajo o težavah v duševnem zdravju. Zanimalo nas je tudi ali imajo spremenljivke rezilientnost, socialna opora, učni uspeh in izobrazba staršev/skrbnikov zaščitno, bremenilno ali nevtralno vlogo v odnosu med zaslonskim časom in izbranimi kazalniki duševnega zdravja. Naš vzorec sestavlja 195 mladostnikov, večino analiz pa smo izvajali na podvzorcu mladostnikov, ki so doživljali vsaj zmerno duševno stisko, kar se je izkazalo pri 148 mladostnikih. Večino statistične obdelave smo izvedli s pomočjo robustnih regresijskih analiz. Ugotovili smo, da je daljši zaslonski čas povezan z višjimi ravnmi depresivne, anksiozne in stresne simptomatike ter nižjim pozitivnim duševnim zdravjem, pri čemer so bili učinki najizrazitejši pri uporabi socialnih omrežij in gledanju avdiovizualnih vsebin. Igranje videoiger in zaslonsko učenje se nista izkazala kot pomembna napovednika kazalnikov duševnega zdravja. Izmed preverjanih dejavnikov sta se kot najbolj zaščitna izkazala rezilientnost in učni uspeh, medtem ko zaznana socialna opora ni ublažila negativnih učinkov zaslonske uporabe, višja izobrazba mame pa je imela blagodejen učinek le na pozitivno duševno zdravje. Ugotovitve podpirajo našo predpostavko, da so mladostniki z obstoječimi duševnimi težavami še posebej ranljivi za negativne učinke prekomerne uporabe zaslonov. Poudarjamo pa potrebo po razumevanju motivov za uporabo zaslonske tehnologije ter spodbujamo, da se nadaljnje raziskave odločijo za longitudinalni pristop, v katerega vključijo tudi kvalitativni raziskovalni del. Rezultati predstavljajo tudi osnovo za razvoj intervencij, ki presegajo zgolj omejevanje zaslonskega časa.

Ključne besede

uporaba zaslonov;depresivnost;anksioznost;stres;duševno zdravje;mladostniki;Lestvica pozitivnega duševnega zdravja PMH;Lestvica depresije, anksioznosti in stresa DASS-21;Kratka lestvica osebne čvrstosti BRS;Vprašalnik socialne opore SSQ6;Vprašanja o zaslonskih navadah;magistrska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [H. Klemenčič]
UDK: 159.97:004.738.5-053.6(043.2)
COBISS: 250027779 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 122
Št. prenosov: 33
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Screen activities and mental health among adolescents with mental health problems
Sekundarni povzetek: Mental health problems among adolescents are on the rise, while the use of screen activities among young people is also increasing. Screen technology represents an important part of everyday lives, yet their relationship with mental health remains unclear. Our study focused on the associations between screen time, types of screen activities, and the mental health of adolescents who report mental health difficulties. We were also interested in whether resilience, social support, academic achievement, and parental/guardian education level play a protective, risk or neutral role in the relationship between screen time and selected mental health indicators. Our sample consists of 195 adolescents, with most analyses conducted on a subsample of 148 adolescents experiencing at least moderate psychological distress. Most statistical analyses were performed using robust regression analysis. The results showed that longer screen time was associated with higher levels of depressive, anxiety, and stress symptoms, and with lower levels of positive mental health, with the strongest effects observed for the use of social media and viewing audiovisual content. Playing video games and screen-based learning did not emerge as significant predictors of mental health indicators. Among the examined factors, resilience and academic achievement proved to be the most protective, while perceived social support did not buffer the negative effects of screen use. Higher maternal education level had a beneficial effect only on positive mental health. These findings support our assumption that adolescents with preexisting mental health difficulties are particularly vulnerable to the negative effects of excessive screen use. We also emphasize the need to understand the motives behind screen technology use and encourage future research to adopt a longitudinal design that includes a qualitative component. The results also provide a basis for developing interventions that go beyond merely limiting screen time.
Sekundarne ključne besede: screen time;depression;anxiety;stress;mental health;adolescents;Positive mental health scale PMH;Depression, anxiety and stress scales DASS-21;Brief resilience scale BRS;Social support questionnaire SSQ6;Questions about screen time habits;masters theses;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo
Strani: 66 str.
ID: 27417687