Povzetek
V zadnjih desetletjih sta tako koncept blaginje kot z njim povezana socialna politika predmet pogostih kritik in sicer v smislu, da sta preveč radodarna in da je zato potrebno temeljito krČenje socialnih stroškov. Podobno kritiko doživlja tudi socialna politika v bivših socialističnih režimih. V svojem Članku zagovarja avtorica tezo, da lahko tudi socialistične režime blaginje umestimo v korporativistično tradicijo modela blaginje tako po času nastanka kot po strukturnih značilnostih. Zato preverja to domnevo v tistem konceptualnem okviru, ki ga temeljno določajo razredne koalicije in sicer na primeru Slovenije in še nekaterih drugih držav, ki jih druži tradicija močne katoliške cerkve, pozna industrializacija in izkušnja vladavine komunističnih režimov. Korporativistični model blaginje se od drugih posebno razlikuje po tem, da je osredotočen na industrijske delavce in druge zaposlene v posebnih zavarovalniških programih. Avtorica je tako ugotovila, da so bili v analiziranih deželah samozaposleni precej časa izključeni iz podobnih programov blaginje. Celo več, nobena politična elita se ni potegovala za njihove socialne interese. Kljub radikalnim političnim spremembam v analiziranih deželah, so ti modeli blaginje uspeli ohraniti večino svojih temeljnih značilnostih, ugotavlja avtorica. Brez dvoma so se ti režimi spreminjali skozi čas, toda te spremembe so bolj zadevale širjenje programov kot pa njihovo preoblikovanje in krnenje.
Ključne besede
država blaginje;modeli;Republika Slovenija;Država blaginje;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
1999 |
Tipologija: |
1.01 - Izvirni znanstveni članek |
Organizacija: |
UL FDV - Fakulteta za družbene vede |
UDK: |
316 |
COBISS: |
19471197
|
ISSN: |
0352-3608 |
Št. ogledov: |
1563 |
Št. prenosov: |
262 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Neznan jezik |
Sekundarni povzetek: |
Over the last decades, the European concepts of welfare and related social policy have repeatedly been subjected to a critique of being over-lax and of needing expenditure cuts. Social policy under socialism has also been considered extensively. In her paper, the author claims that the welfare regimes under socialism shared the tradition of the corporatist welfare state in both timing and insertion. She re-considers this well accepted thesis in a contextual framework where class-coalitions are a major corner-stone. Sloveniaand some other countries which share the legacy of late industrialisation with the strong impact of the Catholic Church, and also the Communist rule, are taken into account to test this thesis. Since the corporatist welfare regime is known to focus on industrial workers and employees under separate schemes, the author has discovered that the self-employed were for a long time excluded from welfare in all the countries considered. Moreover, they did not manage to attract any power elite to fight politically for their welfare interests. Regardless of sometimes radical political changes, as analytical findings prove, welfare regimes under re-consideration have manage to preserve their major features. Without doubt, these regimes have altered during the course of their existence, but more frequently by extension than by transformation and reduction. |
Vrsta dela (COBISS): |
Delo ni kategorizirano |
Strani: |
str. 157-175 |
Ključne besede (UDK): |
social sciences;družbene vede;sociology;sociologija; |
ID: |
36412 |