Članstvo v Natu

rešitev sodobne varnostne dileme Slovenije?

Anton Grizold (Avtor), Vinko Vegič (Avtor)

Povzetek

V razpravah o interesu slovenske politike za članstvo v Natu je treba izhajati iz presoje temeljnih značilnosti mednarodnih varnostnih razmer po hladni vojni. Varnostna prizadevanja v tem obdobju so povezana s širitvijo zahodnoevropskih institucij, tradicionalni koncepti zagotavljanja varnosti, kot vzpostavljanje ravnotežja moči z zavezništvi ali nevtralnost, pa so manj relevantni. Poleg tega, da je obrambno zavezništvo, ima Nato tudi lastnosti varnostne institucije, in svoje delovanje učinkovito prilagaja novim razmeram,v katerih se države namesto z vojaskimi grožnjami sporijemajo z bolj kompleksnimi varnostnimi problemi. Nato je institucija, ki zagotavlja dialog in sodelovanje ter krepi transparentnost, zato je članstvo v Natu v razmerah negotovosti po hladni vojni cilj stevilnih tranzicijskih drzav. Najbolj pogosto izpostavljen problem povezan s kandidaturo Slovenije za Nato je (ne)pripravljenost na vojaško-obrambnem področju, deloma tudi zato, ker so bile reforme, načrtovane v preteklosti, le delno izvedene. Nadaljevanje teh reform bo nujno, ne samo zaradi interesa za vstop v Nato, temveč zaradi zmanjšanja razkoraka med politično-ekonomsko kompatibilnostjo Slovenije z zahodnevropskimi državami in kompatibilnostjo na vojasko-obrambnem področju. Zato cena teh reform ni povezana izkjučno s članstvom v Natu. Članstvo pa tudi nima zgolj vojasko-obrambnih posledic. Z vstopom v Nato Slovenija ne bi odpravila vseh morebitnih bodočih varnostnih problemov, s temi se srečujejo tudi članice, okrepila pa bi institucionalne možnosti za spopadanje s temi problemi.

Ključne besede

NATO;mednarodna varnost;Nacionalna varnost;Zavezništva;Slovenija;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2002
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL FDV - Fakulteta za družbene vede
UDK:	355.02
COBISS:	21210973
ISSN:	0040-3598
Matična publikacija:	Teorija in praksa
Št. ogledov:	971
Št. prenosov:	231
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	NATO membership: a solution to the modern security dilemma?
Sekundarni povzetek:	Debates about Slovenian interest for NATO membership should take into account basic characteristics of international security conditions after Cold war. In this period efforts for maintaining security are linked to enlargement of West-European institutions, while traditional security concepts, like achieving balance of power with alliances or neutrality are less relevant. Beside its characteristics of defense alliance, NATO also possess characteristics of security institution and successfully adapts its agenda to new circumstances in which states are not faced primarily by military threats,but with more complex security problems. NATO is institution, which provides dialog, co-operation and enhances transparency. For that reason, in conditions after the Cold war that are characterized by uncertainty, membership in NATO is an objective of numerous transitional countries. The most voiced problem linked to Slovenian candidacy for NATO lies in meeting conditions in military-defense area, partly due to the fact that reforms, planned in the past were only partially realized. Continuation of these reforms will be necessary, not only because of interest for NATO membership, but also because of the narrowing gap between political-economic and military-defense compatibility of Slovenia with Western-European states. From that reasons the costs of military-defense reforms could not be linked exclusively to NATO membership. Additionally, NATO membership does not affect only military-defense posture of the state. With NATO membership, Slovenia could not escape future security problems. Evidently the present members also face such problems, but Slovenia could enhance institutional possibilities foraddressing problems of security.
Sekundarne ključne besede:	NATO;international security;National security;Slovenia;
Vrsta dela (COBISS):	Delo ni kategorizirano
Strani:	str. 383-401
Letnik:	ǂLet. ǂ39
Zvezek:	ǂšt. ǂ3
Čas izdaje:	maj/jun. 2002
Ključne besede (UDK):	social sciences;družbene vede;public administration;government;military affairs;javna uprava;military affairs generally;
ID:	36656