Povzetek
Članek obravnava duhovno zgodovino pojma "publiciteta", ki jo je Kant izvirno opredelil kot transcendentalno formulo javne pravičnosti in kot načelo javne rabe uma, ki pa je bila kasneje pretežno podrejena pojmu "svobode tiska". Ideja tiska kot četrtega stanu ali veje oblasti je bila veljaven pojem in legitimna oblika institucionalizacije načela publicitete v času, ko so se časopisi porajali iz novega meščanskega stanu ali razreda: imeli so od dotedanjih treh klasičnih vej oblasti različno legitimizacijsko osnovo in so se razvijali kot kritičen impulz proti starim oblastnim stanovom. Toda diskriminacija v prid oblastno-nadzorstvene vloge tiska, ki izvira iz potrebe po "nadzorovanju iz nezaupanja", ki ga je utemeljeval Bentham, povsem abstrahira svobodo tiska od Kantove zahteve po javni rabi uma. V demokratičnihdružbah, v katerih ljudstvo - in ne različni stanovi - legitimirajo vse veje oblasti, bi morala biti nadzorstvena razsežnost publicitete, ki je sedaj utelešena v korporacijski svobodi tiska, nadomeščena z delovanjem za izenačenje zasebnih državljanov v javni rabi uma.
Ključne besede
javno mnenje;tisk;svoboda tiska;koncepti;človekove pravice;oblast;komuniciranje;legitimnost;družbeni nadzor;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2001 |
Tipologija: |
1.01 - Izvirni znanstveni članek |
Organizacija: |
UL FDV - Fakulteta za družbene vede |
UDK: |
316.77: 342.732 |
COBISS: |
23410181
|
ISSN: |
0040-3598 |
Matična publikacija: |
Teorija in praksa
|
Št. ogledov: |
2144 |
Št. prenosov: |
245 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni povzetek: |
This essay examines intellectual history of the concept "publicity", originally defined by Immanuel Kant as a transcendental formula of public justice and the principle of the public use of reason. Later it was largely subsumed under the concept "freedom of the press". The notion of the press as the fourth estate/power was a valid concept and legitimate form of the institutionalization of the principle of publicity in the period when newspapers emanated from a new (bourgeois) estate or class: they had a different source of legitimacy than the three classic powers, and have developed as a critical impulse against the old ruling estates. Yet, discrimination in the favor of the power/control function of the press, relating to the need of "distrustful surveillance" defended by Bentham, clearly abstracted freedom of the press from the Kantian quest for the public use of reason. In democratic societies where the people - rather then different estates - legitimize all the powers, the control dimension of publicity embodied in the corporate freedom of the press should be effectively supplemented by action toward equalizing private citizens in the public use of reason. |
Sekundarne ključne besede: |
public opinion;press;freedom of the press;concepts;human rights;authority;communication;legitimity;social control; |
Vrsta dela (COBISS): |
Delo ni kategorizirano |
Strani: |
str. 29-46 |
Letnik: |
ǂLetn. ǂ38 |
Zvezek: |
ǂšt. ǂ1 |
Čas izdaje: |
jan./feb. 2001 |
Ključne besede (UDK): |
social sciences;družbene vede;sociology;sociologija;sociology of culture;cultural context of social life;sociologija kulture; |
ID: |
38460 |