Sestojna zgradba in pomlajevanje gozdov Bohorja

diplomsko delo - univerzitetni študij

Tina Simončič (Avtor), Andrej Bončina (Mentor)

Povzetek

Analizirali smo sestojno zgradbo in pomlajevanje gozdov na Bohorju in hkrati preverili možnost dopolnitve gozdne inventure na stalnih vzorčnih ploskvah (SVP) s popisom pomladka (dbh<10 cm). Raziskava je bila opravljena na osrednjem območju GGE Bohor, in sicer v ohranjenih in zasmrečenih odraslih sestojih na rastiščih gorskih bukovih gozdov na karbonatni podlagi ter acidofilnih bukovih gozdov. Sestojne parametre smo analizirali na 50 SVP, vsaka meri 500 m2. Na vsaki SVP smo na štirih ploskvicah (1,5*1,5 m) merili inocenjevali sestojne in rastiščne parametre in analizirali pomladek drevesnihvrst. Pomlajevanje v odraslih sestojih je ustrezno. Gostota pomladka je 39802/ha, v pomladku smo registrirali 14 drevesnih vrst. Posebnost bohorskih gozdov je uspešno pomlajevanje jelke, saj je njen delež v pomladku (25,19 %) večji kot v številu dreves v odraslem sestoju (24,80 %). V pomladku je najštevilčnejši gorski javor (46,15 %), vendar je njegova mortaliteta znatno večja od pomladka jelke. Delež bukve v pomladku (6,51 %) je presenetljivo majhen. Ugotovili smo, da se vzorci pomlajevanja značilno razlikujejo med gozdnimi rastišči, saj se jelka množično pomlajuje na rastiščih acidofilnih bukovih gozdov, medtem ko je javor uspešnejši na rastiščih gorskih bukovih gozdov na karbonatni podlagi. Rezultati raziskave nakazujejo, da sestojna zgradba v povezavi z rastiščnimi razmerami vpliva na pomlajevanje. Ocenjujemo, da s predlagano metodo popisovanja pomladka na SVP izboljšamo inventuro, kar je pomembno predvsem v gozdovih, kjer so informacijeo pomladku ključne za odločanje o prihodnjem ravnanju.

Ključne besede

sestojna zgradba;pomlajevanja;sestojna dinamika;inventura pomladka;gozdna inventura;stalne vzorčne ploskve;Abies alba;Bohor;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2008
Izvor:	Ljubljana
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:	[T. Simončič]
UDK:	630
COBISS:	2223782
Št. ogledov:	1049
Št. prenosov:	336
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Neznan jezik
Sekundarni naslov:	Stand structure and regeneration of the Bohor forests
Sekundarni povzetek:	We analized stand structure and regeneration of tree species in the Bohor forest management unit. Additionaly, we examined a possibility to supplement forest inventory on permanent sampling plots (PSP) with inventory of regeneration (dbh<10 cm). Research was carried out on the central part of Bohor, in two types of forest stands (fir-beech and spruce stands) and at two different forest sites (mountain beech forests on carbonate and on acid bedrock). Stand parameters were registered on 50 PSPs, with 500 m2 each. Four small plots were established within each PSP to measure and esimate stand and site parameters, and to register natural regeneration of tree species. Regeneration in older developement phases is successful, density of seedlings is 39802/ha. Forest stands on Bohor are specific due to efficient regenerationof silver fir; its share in total number of all seedlings (25.19 %) is larger than the share in total number of trees (24.80 %). Sycamore is prevailing in total number of seedlings (46.15 %), but its mortality is extremely high if compered to mortality of silver fir seedlings. The share of beech in total number of seedlings is surprisingly small (6.51 %). We established various regeneration patterns in different forest sites. Silver fir regeneration is more successful at acid site, sycamore regeneration at carbonate site. The research results indicate that both - stand structure and site conditions influence the regeneration patterns. The suggested inventory of regeneration can supplement current forest stand inventory - permanent sampling plot methodology. Informations about regeneration may be very important for decisions concerning further forest stand developement.
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo
Komentar na gradivo:	Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Strani:	XI, 76 str.
Ključne besede (UDK):	applied sciences;medicine;technology;uporabne znanosti;medicina;tehnika;agriculture and related sciences and techniques;forestry;farming;wildlife exploitation;kmetijstvo ter sorodne vede in tehnologije;forestry;gozdarstvo;
ID:	54267